Uporaba ročnih naprav za orientacijo v prostoru, npr. Garmin Oregona 650

Odličen naslov!
Uporaba ročnih naprav za orinetacijo v prostoru.
Te naprave se običajno uporabljajo v NARAVI.
Če malo karikiram. V prostoru-ih ne potrebujem Garmina, da bi našel iz dnevne sobe v WC.
Pa ne mi sedaj pribijat, da je mišljeno " v prostoru od Krope do Jelovice" itd.
Sliši se blazno imenitno!!!

Matematično gledano je izraz pravilen. Tam imamo točko, premico, ravnino in prostor. In ker te naprave uporabljajo vse 3 koordinate, X, Y in Z gre torej za prostor.

Je pa res, da ob besedi prostor običajno morda pomislimo kaj drugega

Neplačana reklama?

Kaj je danes (razen npr. avtonomije baterije) še sploh bistvena prednost navigacijskih naprav v primerjavi s pametnimi telefoni in ustreznimi aplikacijami?

Velika prednost ročnih navigacijskih naprav je, da izklopiš topografijo, če jo ne potrebuješ (Slika 2). S tem je orientacijo veliko lažja. Zanesljivo tudi snemajo gpx sled, pri čemer gpx datoteka nima preveč MB in s tem tudi preveč točk. Imajo največje merilo 1:500. Nimaš strahu, kdaj bo zmanjkalo baterije oziroma ni potrebno nositi s seboj polnilca.

Za hitro gledanje na zaslon pa je zelo pomembna trda torbica Garmin (Slika 1).

Kaj je danes (razen npr. avtonomije baterije) še sploh bistvena prednost navigacijskih naprav v primerjavi s pametnimi telefoni in ustreznimi aplikacijami?,
Več kot 15 let uporabljam navigacijske naprave in njihova uporabna vrednost je nekajkrat večja kot pri pametnih telefonih. 1. baterije se večinoma dobijo povsod ker so AA in pa tudi polnilne , torej lahko jih polniš tudi z power bank. 2. karte so bolj natančne. 3. zaradi glonas sistema so navigacije mnogo bolj točne in jih sateliti sledijo v 99% kar pomeni da je tudi navigiranje točneje. 4. podatki beleženi z navigacijo so toliko natančni da se jih da uporabljati za profesionalno uporabo. 5. telfon je nepogrešljiv del opreme v gorah v primeru nesreče, če ga pa uporabljaš za navigacijo, fotografiranje in še kaj drugega imaš v pol dneva prazno baterijo. 6. z programi za navigacijo se veliko lažje pripravi na turo (risanje poti, priprava sledi.....itd). To je le nekaj dejstev na hitro. Res da so se aplikacije za pametne telefone zelo razvile, vendar še zdaleč ne dosegajo kvalitete uporabnosti navigacij, sp pa dobrodošle kot pripomoček. Zavedati se je potrebno da bo aplikacija telefona veliko prej zatajila v izrednih razmerah, navigacija pa skoraj nikoli oz. še nisem imel primera da bi in to takrat ko jo najbolj potrebuješ - v lepem vremenu se skoraj ne potrebuje. Primer je pot od Predbele do Presedljaja, tam aplikacija telefona skoraj popolnoma zataji, navigacija pa deluje. Seveda pa si vsak ne bo kupil navigacije če je res ne potrebuje in je telefonska aplikacija zelo dobrodošla, ni pa se 100% za zanašati na njo. Obstajajo pa programi za pametne telefone ki znajo prebrati navigacijske GPS sledi. Tako da dostikrat prijateljem posredujem da si naložijo na telefon in potem lahko sledijo poti ki sem jo nekoč opravil, seveda pod pogojem da je satelitski sprejem dober z telefonom. Pa še v informacijo, da vse strokovne službe (policija, GRS, vojska, civilna zaščita.....) uporabljajo navigacijo, čeprav imajo vsi dobre pametne telefone, le zakaj že.........

No ja, situacija je precej bolj pestra. Če grem kar po točkah.
1. Telefon isto lahko polniš prek power banka, sončnih celic in še česa (pomisli na bivak 2).
2. Karte so takšne, kot si jih naložiš, v obeh primerih. Npr. OSM/openandromaps/opentopo je bolj podroben glede poti kot pa tiskani zemljevidi, ga pa lahko izvoziš tudi na klasične sprejemnike za GPS.
3. Telefoni tudi podpirajo več sistemov, mogoče pa bolj pogosto evropski Galileo kot ruski GLONASS.
4. To velja ali ne velja v obeh primerih. Ali je dovolj, ali pa hočeš diferencialni GPS, kjer se zanašaš še na bazno postajo na Zemlji. In tega en športni ročni sprejemnik za GPS ne podpira.
5. Življenjsko dobo baterije se da zlahka zelo podaljšati, priznam pa, da napram eni črnobeli vektorski uri, taka mašina, kot je telefon, nima šans.
6. Ne morem komentirati, ker nikoli nisem rabil risati poti vnaprej. Tudi sled ne verjamem, da pripravljaš na aparatu — najbrž misliš kakšno namensko aplikacijo za računalnik in potem preneseš sled. Kar se potem spet da uporabit na obeh napravah.

Samih aplikacij, enih in drugih, pa tudi ne morem komentirati, ker ne vem, katere si imel v mislih, kaj se je zgodilo, ko ti je ena "zatajila" ipd.

jcerni: pogostost shranjevanja točk, branja signala, je bila nastavljiva še v vsaki aplikaciji, ki sem jo sprobal.

Lynx ti obvladaš, za tebe me ne skrbi, bolj za one druge, za tiste pa kar velja tisto kar sem napisal.Ja pod 6. priprava sledi na računalniku in prenos v napravo.

Hm, zakaj bi izklapljal topografijo za boljšo orientacijo? Ravno topografska okolica omogoča boljše orientiranje v prostoru.
Telefoni danes ne zaostajajo v točnosti, bi upal celo trditi, da prekašajo marsikatero namensko gps napravo. Sploh v tem, da imajo danes telefoni vse možne sprejemnike za različne navigacijske signale. Primer zgoraj opisanega Oregona 650, ki ima samo GPS in GLONASS, na primer Samsung S21 pa GPS, GLONASS, GALILEO, BEIDOU.
Glede odzivnosti karte ni primerjave med zmogljivim procesorjem telefona in počasnostjo GPS namenske naprave.
Edino kar poseka telefon je danes robustnost večine navigacijskih naprav in vzdržljivost baterije. Čeprav če smo malce pikolovski, s polnimi eneloop baterijami moj GPSMAP 64S zdrži nekaj čez 20 ur. Če bi telefon uporabljal izključno za navigacijo, v letalskem načinu, bi se verjetno tudi tem času približal.
Aja, sam uporabljam pohodne navigacijske naprave že slabih 10 let, začenši z Etrexom, trenutno pa še na GPSMAP 64s. Tako da malce vem o čem govorim.

Tudi jaz že več kot 15 let uporabljam razne Garmine. In bi dve leti nazaj odločno zagovarjal ročne navigacijske naprave zato ker sem jih bil navajen. Navigacije za pametne telefone sem pa samo na hitro preizkusil in mi niso bile uporabne. Sedaj pa se mi zdi, da navigacije na pametnih telefonih prekašajo ročne navigacije (Garmin) razen po trajanju baterij. Tako, da sedaj na mojih pohodih uporabljam Garmin in pametni telefon. Nisem pa se zelo poglabljal v napajanje pametnih telefonov mogoče obstaja kakšen enostaven način,( sončne celice niso ravno priročne) da se obratovalno dobo podaljša na 16 ur kolikor meni zdrži Garmin v nekem normalnem obratovanju. Prednost ročnih navigacijskih naprav so po moje predvsem AAA baterije, ki jih lahko kupiš skoraj povsod.

Glede trajanja baterije pametnih telefonov se da zadevo dokaj enostavno rešiti s "powerbankom", ali dvema in je eneergije zagotovo dovolj.

Če imaš vnešeno točno gpx sled, se lahko zaneseš samo na njo. Dokler ji slediš, zato je tako pomembno največje merilo 1:500, je pomembno, da je dobro vidna, zato tudi izklapljane topografije. Ko pogledaš na napravo, ti mora biti takoj jasno, ali slediš GPX sledi, ali si zašel, torej nisi več na GPX sledi.

Na pohodih imam s seboj tudi pametni telefon, pri čemer uporabljam aplikacijo Viewranger. Ker običajno šele testiram poti, se mi lahko zgodi, da mi zmanjka poti. Takrat pa potrebuješ vrisano pot in topografijo.

Vnešena GPX sled na telefonu (Viewranger) je slabše vidna (rdeča barva), ker je pretanka in se zgublja na zeleni podlagi ipd. (glejte 3. sliko).

Se mi pa kar pogosto zgodi, da grem iz GPX poti, ker enostavno nisem pogledal naprave. To bi bilo lahko rešljivo, da bi me naprava opozorila z zvočnim signalom, da grem iz poti. Predvidevam, da za to stvar potrebuješ pot in ne sled. Poleg tega pa to tudi troši baterijo.

Je pa odlični pripomoček pri načrtovanju poti na Stravi opcija Explore -> Create a route (plačljivo), ki ti da informacijo, ali po določeni poti hodijo ljudje ali ne.

Malo starejši telefoni so se pogosto zelo motili pri višini, pri prejšnjem sem kar avtomatsko vedel, da stalno kaže 30-50m preveč. Pri sedanjem pa se redko zgodi, da višina več kot 5m pogreši od uradne meritve.
Kar se pa tiče baterije: po koncu včerajšne ture (8h30 hoje, 11h skupaj na poti) je bila na koncu na 76%. Cel čas vklopljen Sport tracker (interval meritev je na 7s), vse ostalo normalno, nobenega letalskega načina ali ostalih varčevanj.

Telefon je nižjega cenovnega razreda, "original Kitajc"

@jcerni Želel bi ti samo povedati, da ViewRanger ni edina aplikacija, ki se na telefonih uporablja za navigacijo. Jaz jih imam na telefonu najmanj devet. Svetoval bi ti, da narediš malo več raziskav, kaj obstaja na tržišču v te namene, preden se lotiš nekih primerjav, kaj je boljše in kaj ne.

Glede višine. Vsi boljši telefoni imajo tudi barometer in druge senzorje že najmanj od leta 2012 dalje.

Kar pa se baterije tiče. Meni lahko drži tudi cel teden, samo telefon moraš prav nastaviti pa gre. In pa seveda, res ne potrebuješ nonstop gledati na zemljevid. Tudi na papirnatega pogledaš vsake toliko časa.

Zelo pomembno je, da npr. na razdalji 30 km, ki jo hodiš, nikoli ne zaideš. Pot seveda ne poznaš, ker jo prvič hodiš. Ne poznaš tudi krajev, kjer hodiš. Običajno te kakšne lepe npr. asfaltne poti "potegnejo" kar naprej, čeprav bi moral zaviti na neko stezo. Ko ugotoviš, da si zunaj zarisane gpx sledi, si naredil že npr. 600 m preveč. Moraš se vrniti. Po nepotrebnem si izgubil npr. 15 minut. Zaradi tega lahko zamudiš vlak, ki bi ga brez te napake lahko ujel ipd. Naredil pa si tudi preveč kilometrov.

Vnaprej vrisane gpx sledi, ki so pri daljinskih pohodnikih dolge od 20 do 40 km, so običajno najkrajše. Je kar presenetljivo, kako je potrebno stalno zavijati za 90 ali več stopinj in to včasih na poti, ki te niso všečne in ti v podzavesti sploh ne ustrezajo, gredo pa v pravo smer.

Če ti je tako pomembno, da se držiš naložene poti kot vlak, potem si najdi aplikacijo, ki podpira sledenje. Za Orux maps vidim, da ima to možnost, nisem je pa preizkusil. Pa še malo bolj tečen je za namestit, tako da ga na prvo žogo ne bi priporočal.

Aplikacija za pametne telefone Viewranger deluje kot ročna GPS naprava: snema sled, največje merilo 1:1000, označi točke, ni potrebna internetna povezava .. Pred nekaj časa sem jim pisal, da bi omogočili tudi opcijo brez topografije, pa so napisali, da tega ne omogočajo.

Kupite lahko zemljevid Slovenije za program Viewranger v merilu 1:25.000.

Lahko naredite 3-D posnetke, ampak boljša se mi zdi v te namene aplikacija Relive. Poleg tega lahko tudi rišete sled v njihove zemljevide,npr. na računalniku.

Da vam bo aplikacija Viewranger pravilno obrnila zemljevid glede na vašo smer, npr. če greste na jug, mora biti jug na vrhnem delu telefona, potrebujete na vašem telefonu senzor za kompas. Tega nimajo vsi pametni telefoni.

S tem programom redko snemam GPX sled. Sem pa pred kakšnim letom snemal GPX sled po Ljubljani s pametnim telefonom Xiaomi. Telefon ni v redu posnel sled. Bi moral še kdaj snemati, da bi lahko trdil, ali stvar deluje ali ne. Vendar, če enkrat ne dela, je velika možnost, da stvar ne bo delala.

Dokaj dobra stvar je tudi Google zemljevid, če imamo vnešeno gpx sled, vendar moramo imeti ves čas vklopljen internet. Poleg tega izklaplja Zoom in moraš ponovno vnašati svojo pozicijo, da se pravilno postavi.

Koristna pa bi bila tudi torbica za pametni telefon, ki bi bila narejena podobno kot Garminova trda torbica za naprave Oregon (glejte sliko). Obstajajo torbice, ki se kupijo v Army Shop (glejte sliko), vendar bi bile bolj priročne v stilu garminovih trdih torbic.

Tudi Googlov zemljevid si lahko prednaložiš, da ne rabiš potem biti priklopljen na internet.

Pri snemanju sledi s pametnim telefonom je potrebno bit pozoren na telefonove nastavitve.
Meni je telefon (Xiaomi) zaradi varčevanja z baterijo izklopil pridobivanje GPS podatkov. Ko sem GPS aplikacijo dodal med izjeme je sled beležil brez napak. Na telefonu večinoma uporabljam aplikacijo Locus maps pro. Zemljevidi, ki jih uporablja aplikacija so praktično enaki papirnatim zemljevidom. Za okoli 2 EUR je možno kupiti tudi posamezne zemljevide PZ Slovenije. Meni se zdi aplikacija kar uporabna ima precej funkcij. Jaz večinoma prej na PC-ju ustvarim sledi z Garminovim BaseCampom in jih potem prenesem na pametni telefon in jih za uporabo odprem na telefonu z Locus maps.
Tako, da aplikacj za pametne telefone je veliko. Katero uporabljati je pa po moje bolj vprašanje v katero aplikacijo smo se bolj poglobili, ji posvetili več časa (za učenje) in jo zato znamo bolje uporabljati.

Do sedaj sem vedno hodil po sledi s pomočjo Garmin Oregona 650. Danes pa sem na Basecampu sled spremenil v pot za pohodništvo (Slika 3). Garmin dovoli samo 50 točk, kar sem tudi nastavil v Basecampu. Le-to sem vnesel v napravo, v njo vstavil tudi zemljevi Adria Topo, ki pokriva Slovenijo, Hrvaško ...

Ko sem se na terenu bližal posamezni točki, je naprava spustila pisk. Takrat je dobro pogledati napravo, ali smo na poti. Na mestih, kjer je treba zavijati, so tudi postavljene točke in naprava piska. Poleg tega se pojavi tudi velika bela puščica, ki kaže, kam je potrebno zaviti.

Baterija je zdržala 3 ure.

Razlika med uporabo sledi in poti je, da pri sledi nič ne piska, preglednost je boljša, posebno če je izključena topografija. Bateriji trajata še enkrat več, torej vsaj 6 ur.

Pri uporabi poti pa težje zaideš iz poti, ker te stalno opozarja s piski in tudi bela puščica skrbi, da greš v pravo smer.