Učka - Vojak

UČKA:

Istro lahko shematično razdelimo na tri pasove. Južni del njenega trikotnika je najnižji, njegovo značilnost pa daje zemlja crljenica (terra rossa), zaradi česar mu dobro pristaja naziv Rdeča Istra. Nad njo je nekoliko višji pas, ki zaradi sivega lapora zasluži ime Siva Istra. Najvišji je tretji pas, Bela Istra, ki se dviga nad Sivo Istro s skalno stopnico, visoko približno 300-400 m. Od te stopnice se razprostira prostrana kraška planota, na kateri se beli goli apnenec. Ta se brez ostre meje nadaljuje v slovenski kras. V tem gorskem delu Istre ločimo dva precej različna dela: Ćićarijo na SZ in Učko na JV. Skupna jima je lastnost, da se raztezata kot dolga gorska veriga na tisti strani istrskega trikotnika, ki ga veže s celino, otežujoč povezavo Istre s svetom. Ćićarija se začne v bližini Trsta, postopoma se dviga od SZ proti JV, da bi ravno nad Riješkim zalivom
dosegla svojo največjo višino (Planik 1273 m). Po tem začne zavijati z dinarske smeri proti jugu, nadaljujoč se vzdolž vzhodne istrske obale z še višjo in mogočnejšo goro Učko. Čeprav Učka in Ćićarija tvorita morfološko enoto, med njima obstajajo tudi druge razlike poleg zasuka orografske osi. Tudi sama Učka ima nenavadno posebnost: samo njena zahodna stran se šteje za Istro, medtem ko vzhodna pripada Liburniji (liburnijski rivijeri). V nasprotju s planoto Ćićarije je Učka gora preproste oblike, z dvema strmima pobočjema in ostro zarisanim grebenom. Greben je najvišji na začetku (Vojak, 1396 m), od koder se prek vrhov Brgud (906 m), Šikovec (779 m) in Sisol (883 m) postopoma spušča proti jugu vse do Plominskega kanala, kjer se potopi v morje. Med Učko in Ćićarijo je preval Poklon (922 m), prek katerega vodi stara cesta iz Reke v Istro in je najboljša naravna izhodiščna točka za vzpon v oba dela istrskega gorovja. Istrske gore so apnenčaste graje in zelo bogate s kraškimi pojavi. Posebej zanimivi in raznoliki so številni speleološki objekti (jih je nekaj sto). S klimatskega vidika prevladujejo mediteranski vplivi, kar je razumljivo glede na bližino morja, vendar se v višinskem pasu snežni nanosi na osojnih straneh lahko zadržijo vse do maja, ovirajoč dostop vozil na vrh Učke. Rastlinski svet je zelo raznolik in temeljito raziskan. V spodnjem delu vzhodnega pobočja so pomembni samonikli kostanjevi gozdovi in, zahvaljujoč obilici vlage, bujna mediteranska vegetacija (lovor!). V srednjem pasu prevladuje hrast, v najvišjem pa bukev. V omenjeni flišni coni se okoli vrha Učke na višini približno 900 m razteza pas prijaznih cvetočih travnikov (primula, narcisa, asfodelus, kranjski ljiljan, kačun, encijan itd.). Na kamnitih tleh, t. i. krasah, se poleg ilirskih elementov pojavlja tudi precej alpskih primesi

Veprinac - Poklon 1,30 h - Vojak 1,15 h)

PRILAZ: do Veprinca - iz Opatije z avtobusno linijo št. 34 (iz Reke do Opatije z linijo 32), - iz Reke do Veprinca z avtobusom, s prestopanjem v Matuljih, - iz Reke z lastnim prevozom prek Matuljev (12 km); cesta za Veprinac se odcepi l. 200 m od osrednjega trga in cerkve v smeri Ljubljane, z lastnim prevozom po reški obvoznici, z nje po cesti za Tunel "Učka" in na 8. km izstopiti d. (edini izhod) 2 km do Veprinca, - iz Opatije s pešpotjo od kopališča Slatina (med hoteloma "Palace" in "Bellevue"), od koder po stopnicah Veprinačka pot do Nove ceste, po njej l. 200 m, naprej po stopnicah Pot za Slaviče, mostom prek ceste, ki gre proti tunelu, in skozi zaselak Travičići v vas Tumpiće pod Veprincem (1,30 h), - iz Opatije s pešpotjo od tržnice do pošte, tam l. po Kumičićevi ulici do Nove ceste, po njej l. 50 m, vzpon d. po stopnicah do naselja Zora, nato skozi hrastov in kostanjev gozd z zavito stopniščno potjo (950 stopnic!) do vasi Zatka na cesti Matulje - Veprinac, 50', - iz Ike prek Mandićev 3 h, - iz Ičićev prek Poljan 3 h, - iz Medveje skozi Lovransko drago 4 h.
VEPRINAC (519 m) (izvirno Leprinac, po rastlini leprina, ki tam raste) je slikovito naselje, nameščeno kot mesto na stožčastem vrhu, s širokim razgledom na Riješki zaliv. Razvilo se je na temeljih prazgodovinskega kasteljera. Leta 1507 je imel Veprinac lasten mestni statut, napisan v glagolici. Od starih mestnih utrdb so ohranjena le nenavadna mestna vrata s tremi odprtinami in deli zidu v stavbi "komuna". Pod obzidjem je mestna loža in gotska kapela Sv. Ane iz leta 1442 z lopo, nekoliko barokizirana z zidnimi slikarijami. Sestavlja se iz zgornjega dela akropolskega tipa, poleg starega kaštela in župne cerkve Sv. Marka (izjemen razglednik!), ter spodnjega ob cesti Reka - Učka (18 km od Reke). Od Veprinca naprej po cesti navzgor. Na prvem križišču je treba desno (l. cesta spušča v Iko) do zaselka Tumpići, kjer cesta dobi gorsko značilnost (vzpon do 14 %). Po 3,5 km se d. odcepi krak v istrsko vas Račja Vas, po nadaljnjih 1,5 km pa se od ceste d. odcepi pešpotna bližnjica. Cesta doslej stalno ponuja lep pogled na morje. Omenjena peš bližnjica pride na cesto malo nad odcepom za hotel, mimo brezna Jama in majhnega izvira z mlako. En kilometer po tem odcepu cesta pride na Poklon.
POKLON (922 m) je preval, ki ločuje Učko od Ćićarije. Prek njega vodi stara cesta iz Reke in Liburnije v Istro (danes je preval zamenjal tunel "Učka"). Najvišja točka prevala je približno 1 km naprej proti Istri (951 m), kjer stoji zasebna gostilna s skoraj stoletno tradicijo (nekdaj znana pod imenom Peruč). Ime Poklon izhaja od tega, da so se istrski romarji na poti v Trsat na tem mestu poklonili, ker so tam prvič zagledali zvonik cerkve Gospe Trsatske. Z ravnine na Poklonu, s parkirišča pred vstopom ceste v gozd, je nenavadno lep pogled na Hrvaško primorje, reško gorsko zaledje in še posebej na Reko, ko ponoči plava v morju luči. Zdaj so na Poklonu tri nastanitvenih objektov. Osrednja in tradicionalna točka v gorah je preval Poklon, ker sem vodijo glavne poti in od tod se odpravljajo najbolj atraktivni vzponi ne samo na Učko, ampak tudi v Ćićarijo. Najbližji javni prevoz in zato najbližji peš pristop je iz Veprinca, od koder je do Poklona 7 km po cesti (1,30 h po bližnjicah).
PL. DOM NA POKLONU (922 m) je zgrajen tik ob cesti, približno 100 m od Pansiona "Učka" proti Istri, na d. strani. Zaradi tega, ker je nameščen na prevalu med Učko in Ćićarijo ter na križišču planinskih poti, služi kot izhodišče za izlete v obe gori. Ima kuhinjo, jedilnico, 14 postelj v dveh sobah, tekočo vodo in elektriko. Odprt in oskrbovan je ob vikendih. Objekt upravlja PD "Opatija", obvestila daje Marica Tomaško, tel. (051) 712-785.
PANSION I RESTORAN "UČKA" je na samem Poklonu, na mestu nekdanje vojašnice. Ima 10 dvoposteljnih, luksuzno urejenih sob in vedno odprt restoran (tel. (051) 299646, 603340). V zasebnem najemu je.

Najkrajši in najbolj prijeten peš vzpon od Poklona na vrh Učke je tisti, ki se začne za Pansionom "Učka". Od tod ostro navzgor skozi gozd v številnih ovinkih po označeni peš stezi (25 ovinkov), ki trikrat preseka asfaltno cesto za vrh, nato gre mimo izvira Topol (30' od pansiona), pol ure kasneje pa spet pride na cesto na velikem l. ovinku. Po cesti l. 800 m do konca in mimo RTV stolpa iz gozda, ter po peš stezi po grebenu še približno 100 m do vrha. Cestni vzpon do RTV stolpa se začne približno 1 km od planinskega doma v z. smeri pri gostilni Peruč. Takoj za njo zavije l. pod ostrim kotom proti vrhu zavita odcepitev 6 km. Cesta je rezervirana za uradne namene, vendar ni zaprta z zapornico.

Lovran - Liganj - Poklon 3,30 h

Do Kaluž kot na Vojak, nato d. med gozdički in ograjenimi dolinami, pod Knezgradom (630 m, izjemen razgled z vrha!) in z. podnožjem Gorice (712 m), nato vzpon v gosto bukov gozd. Po enem strmejšem spustu na travnike v dolino Rečine, čez potok spet navzgor v gozd, nato mimo ograjenega izvira na gozdno cesto, po kateri je d. do Poklona še 20', naprej na Vojak pa še 1,15 h. Vzpon se lahko skrajša za 30', če se uporabi mestna avtobusna linija do prve postaje v zaselku Liganj
Poklon - Izvidniška kočica - Vojak 2,30 h

S Poklona l. od Pansiona "Učka" po cesti pod ograjenim vodnim zbiralnikom, po kateri vodi markacija proti Lovranu. Obidejoč Vojak z l. strani, traja 1,15 h do Izvidniške kočice v Dolu. Od tod oster vzpon d. po markaciji iz Lovrana za Vojak

Poklon - Plas - Vojak ali Suhi vrh 1,45 h.

S Poklona po cesti na z. 20' do njenega odcepa za Vojak, naprej še 300 m, kjer se l. odcepi označena pot v blagem vzponu skozi gozd, z. pobočjem hriba Plas (1288 m). Po 1 h pride v zaledje Vojaka do križišča na prevalu pod Suhim vrhom: l. oster vzpon na Vojak, naravnost naprej spust v Lovran, d. dol spust v Malo Učko, d. gor po grebenu 25' na Suhi vrh (1333 m; lep razgled na morje in Učko).

Poklon - Mala Učka - Vojak 2,45

S Poklona po cesti na z. 30' do križišča v vasi Vela Učka, kjer se l. odcepi cesta 4 km v vas Malo Učko (980 m). Pred tem lahko desno, na mestu, kjer cesta pride iz gozda, za nekaj minut na vrh Krog (1001 m), z izjemnim razgledom na Istro in prek nje na Tržaški zaliv. MALA UČKA (980 m) je bila najvišja vas v Istri. Njeni prebivalci, znani pod imenom Učkarji, so se ukvarjali s živinorejo in bili znani po dobrem siru. V zadnji vojni so Italijani in Nemci vas do tal požgali 30. 4. 1944. (22 hiš in 45 gospodarskih poslopij). Po vojni so se Učkarji izselili zaradi težkih gospodarskih razmer in danes je vas popolnoma prazna, samo nekaj hiš je preurejenih v vikendice. Mala Učka je bila večja od Vele Učke (tukaj ti pridevniki označujejo starost: Mala pomeni Nova, Vela pomeni Stara). Vas je nameščena ob planinskem potoku Studena, ki jo deli na dva dela.
Pod cerkvijo pri vhodu v vas so lepi travniki in sadovnjaki (češnje v začetku julija). Do vasi z druge strani prihajajo markacije iz Lovrana in Mošćenic.

Lovran - Vojak 4 h

PRILAZ: do Lovrana iz Reke z avtobusno linijo št. 32 ali z lastnim prevozom Iz Lovrana vodi na vrh več vzponov: prek Lovranske drage, Knezgrada, neposredno na Vojak in prek Poklona. Tu se začne tudi Riješka planinska transverzala, zato bomo tukaj opisali njen odsek na Vojak. LOVRAN je prastaro mestec (3000 preb.) z jasno oblikovanim mestnim jedrom, s srednjeveškim stolpom in nizom hiš v baročnem slogu. Prvič se omenja v 7. st. kot Lauriana. Danes je znan kot poletno letovišče s številnimi hoteli, trgovinskimi in gostinskimi objekti, lepimi plažami in sprehajališčem ob morju vse do Opatije (lungomare). Za promet tujcev skrbi Turistično društvo. Dostop z avtobusom iz Reke 19 km, iz Opatije 6 km. Iz Reke vozi avtobusna linija 32. Od Trga svobode v središču Lovrana mimo kina na zahod, po ulici Brajdice do stopnic in po njih med vrtovi navzgor do zaselka Brega (20'). Pot vodi naprej spet po stopnicah še 10' skozi gozdiček do ceste Lovran - Lovranska Draga, dvakrat preseka njene ovinke, pusti l. cerkev Sv. Roka in ko v vasi Liganj tretjič pride na cesto, zavije po njej l. nekaj minut do avtobusne postaje. Do sem se lahko gre tudi z avtobusom iz Lovrana za Lovransko Drago, tako se prihrani 45' vzpona. Avtobusna linija 36 vozi iz Lovrana 12-krat na dan (ob nedeljah 8-krat) od 5,40 do 22,30 h. Zadnji povratki ob 19, 20,50 in 22,55 (ob nedeljah ob 18, 20,05 in 22,55). Tu pot zapusti cesto, se vzpne med vrtovi in v 10' pride skozi zaselek Dindiće v Ivuliće. Iz vasi l. ob hišah ostro navzgor 30' do majhne ravnine Kaluže (okoli 500 m), kjer se pot razcepi: l. Vojak, d. Poklon. Pot na Vojak vodi skozi star gozd vse do roba Lovranske drage, nato nad njo v blagem vzponu proti njenemu vrhu, od koder se ostro vzpenja v z. smeri med ograjami v gozd do spodnjega pasu travnikov. Nad njim, spet z vzponom skozi gozd, pride do zgornjega pasu travnikov (okoli 1000 m), ki nudijo nepozaben doživljaj s svojo pozno spomladansko floro in lepim razgledom. S travnikov malo l. do izvira Tisve, nato sledi najbolj strm del poti, v ovinkih skozi gozd, na koncu med stenami, na preval Vrata ali Prohod (1216 m), in prek njega, prek gozdne ceste, v Veli dol. Levim robom Dola do gozda in skozi njega d. robom Malega dola do Sedla (1250 m) med Suhim vrhom in Vojakom, kjer je pomembno križišče: l. 20' na Suhi vrh, prek sedla v vas M. Učko (pollevo) in V. Učko (poldesno), d. ostro navzgor po grebenu Učke še 20' v ovinkih na Vojak. Vzpon je zelo naporen, ker premaguje višinsko razliko 1400 m.

Medveja - Mala Učka - Vojak 5 h

PRILAZ: do Medveje iz Reke z avtobusno linijo št. 32 Iz Medveje, majhnega kopališkega kraja 2,5 km južno od Lovrana, po stopnicah l. od št. 10 (vila Paulina) 10' skozi vrtove do zaselka Kali, nato 50' ostrega vzpona v vas Visoče, za vasjo mimo dolinice do cisterne. Od tod d. ob ogradi skozi gozdičke do lepih travnikov Javoršci (2 h od Medveje), nato 5' do Pajinega dolca, nato 45' ostrim vzponom skozi kraški svet do majhnega slapu na potočku in še 15' skozi gozd do izvira Šenčitve vode. Nad izvirom pride na prostrano in poševno Velo Ravan, bogato z vodo (izviri ograjeni za Mošćeniški vodovod). Naprej l. pobočjem Arguna skozi lep borov gozd na gorski greben in prek majhnega prevala za Malo Učko, kjer se priključimo na markacijo iz Lovrana

Med dopustovanjem na morju si nisem mogel kaj,da se ne povzpnem na Istrsko kraljico Učko.Pot sem začel seveda na zahodu Istre,ter se preko Buj in Buzeta pripeljal na prelaz Poklon 922m.V davnih časih so to pot,ki je bila najkrajša povezava med Rijeko in Trstom s pridom uporabljali.Na vrhu so se tako kot v Rijeki,kjer je stala cerkev zavetnice pomorcev Sv.Marija,poklonili za njeno varstvo,zato takšno ime prelazu.Naprej se po 100m ceste za Učko,odcepi široka gozdna pot,ki vas v 1,5 ure popelje na vrh.Razgled sega zelo daleč,predvsem pozimi,ko je ozračje ohlajeno.Z daljnogledom se vidi celo turn cerkve Sv.Marka v Benetkah.Tokrat se je prav na višini vrha pojala mrzla megla.Prvi zanetki planinstva Istre segajo v leto 1887,ko so istiani ustanovili prvo pl.društvo,imenovano Societa Alpina di Istria.takrat je kilometer od vrha stala nekakšna brunarica,kjer so pohodniki vedno dobili hrano in pijačo. Stolp Vojak je bil zgrajen l.1907,na pobudo in željo planincv,kasneje v avstroogrski okupaciji pa je služil kot pomorska izvidnica(karavla)in dobil ime Vojak.Sedaj je od zunaj kamen,znotraj pa prenovljen in ometan z elektriko in lesenimi stopnicami,ki se vijejo v drugo nadstropje,ob stenah pa galerija vitrin o zgodovini vrha z okolico.Vrh slovi po redkih zdravilnih zeliščih in kozjemu siru,ki ima sloves daleč naokoli.Pozimi je vrh obiskan od rangerjev,kakor jim pravijo(pol jeep,pol hoja človek).Snega je obilo,do dva metra,ceste zaledenele in neprevozne,veter pa neusmiljeno brije.Poleti pa se na vrhu naredi nevihtni oblak,ki kar vstraja in pošilja grom s strelami.

Če bo kdo tavhal pod morjem,naj popravim,da je bila tista školjka Leščur,Ostriž pa je že ribja žival.

Poklon sedlo Vojak Poklon 18.02.2012.

Včeraj sva izkoristila lepo vreme, podaljšala vikend in uresničila že nekaj časa načrtovan izlet, ki je bil rezultat ideje: opraviti resno gorsko turo (vsaj po času hoje) in se po prihodu na izhodišče največ po 5 - 10 minutah okopati v morju...

Zaradi poznega odhoda od doma in temperature preko 30 stopinj, sva namesto iz Lovrana štartala iz vasi Liganj (cca 300 nmv) in jo mahnila na Vojak po direktni poti preko Dola. Pri sestopu sva naredlia krog preko Poklona nazaj do Dola in od tam po isti poti kot pri vzponu nazaj v Liganj.

Pot pri vzponu in sestopu večinoma poteka po gozdu (kljub pomanjkanju razgledov pa je bilo to pri včerajšnji temperaturi in soncu super - razgledi tako čakajo na vrhu), razen zadnjih 20 minut hoje s sedla med Suhim vrhom in Vojakom.

Pot nikjer ni tehnično zahtevna, večji del se tudi le zmerno vzpenja (skoraj sprehod), razen kakšen kilometer pod že prej omenjenim sedlom, ko pa se pot res postavi zelo pokonci in je treba kar dobro gristi kolena.

Kljub temu, oz. zaradi tega pa je pot za cca 1.100 prehojenih višinskih metrov relativno (zelo) dolga. Skupaj sva prehodila le malo manj kot 18 km, cca 6,5 km gor in cca 11,5 km dol, tako da nama sploh ni bilo žal, da nisva štartala prav iz Lovrana.... sva bila tudi tako kar konkretno utrujena.

Pot gor je izredno dobro označena (zanjo sva porabila dobre 3 ure), dol pa je do Poklona tudi ok., od tam do Dola, kjer sva spet prišla na pot vzpona, pa so označbe slabe, markacij je zelo malo in še te so komaj vidne. Na nekaj mestih je tudi pot zelo težko sledljiva, tako da sva se dvakrat malo izgubila in malo "križarila sem ter tja po gozdu", da sva spet našla pot, ter tako pot dol porabila cca 3 ure in pol.

Seveda pa sva za zaključek izleta uresničila tudi drugi del ideje in se osvežila v že kar prijetno toplem morju

Skratka lep izlet... priporočava.

Razglede sem si pogledala zgoraj, obisk Vojaka pa je bil vseeno prijetna možnost stegnit noge. Od spodaj je zgledalo brr, zato sva šla pogledat, kako od blizu ta brr zgleda. Ni bilo tako hudo, razgledov sicer nobenih in na vrhu megla, prizanešeno pa je bilo z dežjem in orkani (pihalo pa je). Izhodišče je bil Poklon, dom zaprt. Sicer pa, le za koga bi ga odpirali. Z nama vred smo se tam motali le štirje, pa še od teh je bil eden domačin. Pot lepo urejena, dobro markirana, v enem delu jo je mogoče zaokrožit s poučno stezo. Na razglednik sva šla, betonska ograja nam razloži, kaj vidimo (kadar vidimo). No, glede na vremenske razmere čisto prijeten izlet. Vsem želim lepe praznike in obilo lepih reči.

@Lidija: če boš šla drugič na Učku, ti priporočam da naredite kružno turo na naslednji način: Poklon - Sedlo - Vojak, sestop po marirani poti mimo radara
S Poklona se cestom vratimo pored restorana Doppolavoro, prođemo odvojak ceste za Učku cca još 300 m prema selu Vela Učka, skrenemo sa ceste na mjestu gdje se lijevo odvaja markirani put u blagom usponu kroz šumu. Nakon otprilike sat vremena laganog hoda izbijamo na sedlo, gdje se sijeku putevi iz smjera sela M. Učka, Vrata, Suhi vrh i Vojak (mjesto dobro označeno putokazima). Odavde imamo otprilike pola sata uspona do vrha Vojak. Za silaz koristimo stazu koja vodi takoreći paralelno sa cestom na Poklon. Cijela tura cca 3 sata laganini. Obavezno ručati (večerati) u restoranu Doppolavoro ...

Hvala @jedriličar. Gotovo bo še kdaj prilika. Pa Velo Drago bi tudi bilo lepo videt. Predlogi za restavracije tudi niso nikoli odveč. Človeku to včasih manjka, sploh je pa zdajle, vsaj na obali, ogromno zaprtega.

Ja, bo prilika. Kar gre ena velika isporuka, pa bomo sa visokogorjem kakšnih 15 dni na miru. Pa boste prišli plazit po naših brežuljkih ....

Danes malo za nabiranje kondicije prošetali od Medveje do vrha Učke. Dan pravi proljetni, dole ugodnih 15 stupnjeva, gore malo naoblake i puhalo. Dobra kondicijska tura, pa malo slika ....

Zgleda, da ima Vojak pogodbo z meglo. Tudi na dan tekme, 26. 10. so bili podobni pogoji.
Ti na novega leta dan najbrž praznuješ?! Jaz malce računam na Kredo, če bodo razmere OK.

Očitno gre še ena isporuka snega, pa bo še kakšn teden nevarno za v visokogorje. Zato bom mal detaljnije opisal turo Medveja - M. Učka - Vojak, mogoče pa koga zamika pa pride k nami na eno zimsko kondicijsko turo. Kar mi se ne da preveć pisat, bom turo opisal s komentarima pod slikami. Karto sam dal dva posta gor ... pa višincev je za naredit 1.400 metrov, hoje pa 5-7 ur, odvisno kolk si hiter .... pa slike sledijo ...

Nastavak slik od ture Medveja - M. Učka - Vojak ...

A je že kdo preštel koliko je stopnic do Lovrana?

Hvala za lep opis - upam, da mi prav pride

Ni za kaj, če rabiš še kakšno informacijo, pa prosim pošalji ZS. Obstaja še ena lepa varijanta vzpona na Vojak iz Moščeničke Drage (mesto na cesti kakšna 10 km pred Medvejo iz pravca Pule), se pride tudi v vasico Mala Učka, ostalo (vzpon na Vojak pa sestop v Medvejo) je isto kot opisano, potem pa je sam problem logistike povratka v Moščeničko Drago ... (najlažje je sa redovnim avtobusnim linijama ki pogosto prometujejo na relaciji Rijeka-Pula ali pa lokalni avtobus ki pelje iz Rijeke proti M. Dragi). Če bo prilike, bom poslikao naslednjič tudi to varijanto in bom dao gor ta del M.Draga - M. Učka ...

Poznam pot iz Moščenićke Drage na Perun in je čudovita, vredna obiska! Tale ideja o sklenitvi kroga iz M. Drage preko Vojaka v Medvejo je prav zanimiva ... bom vesela še kakšnega opisa, če bo možno...

Včeraj smo šli na Vojaka. Začeli smo na Poklonu. Hoje ni prav veliko, za kakšno Šmarno in pol, ker pa smo imeli v načrtu še druge stvari, jo je bilo ravno prav . In ubrali smo krožno pot, ki jo je zgoraj priporočil @jedriličar. Hvala!!! Res fajn, da imamo tudi »sosede« na forumu, ki natrosijo marsikateri dober namig iz svojih domačih logov .

Razgledi so bili kljub jasnemu, modremu nebu brez oblačka pravzaprav podpovprečni. Do našega Snežnika se je komaj videlo, Julijce in Dolomite smo si samo prestavljali, še najbližji otoki so bili »megleni«… Bo treba ponoviti na kak dan, ko bo vidljivost boljša…

Ko smo z Vojakom opravili, se je prileglo pozno kosilo. @jedriličar že najbrž ve, smo si mislili in se ustavili »u restoranu Dopolavoro«. Zelo zadovoljni, tudi mi priporočamo! 

Pozno popoldne smo se zapeljali v bližnjo Velo Drago (tudi Vranjska Draga). Res je zanimiv obisk tega »bisera Naravnega parka Učka«, kot ga nekateri imenujejo. Lepo urejena učna pot, fascinantni skalni stolpi in brezštevilni fosili, ki jih je hči tako vneto iskala, da sem pomislila, da sploh ne bomo šli od tam… .

Čisto za konec smo kljub že pozni uri šli še na večerni sprehod po opatijski rivieri s sladoledom v roki… Tako sva že doma obljubila hčeri…in lepo je, da tudi starši držimo obljube a ne? 

Lepo je videt da ima ljudi ki upoštevaju in zaupaju tuđe nasvete ... tx, to je najlepša nagrada za uloženi trud ...

Kako je netko jednom rekao: ljudska glupost i svemir su beskonačni, s time da za svemir nisam baš siguran ...
Uglavnom, od 02.05.2014 godine, svi posjetioci parka prirode Učka imati će neizmjernu čast i zadovoljstvo donirati Hrvatsku državu u obliku ulaznice po jedinstvenoj cijeni od 20,00 kn.
Šta reći ? Dragi moji janezi, ubuduće zaobilazite PP Učka u širokom luku, ima dovoljno mjesta u HR koja su još uvijek besplatna. Koga zanima više, na linku:
http://www.pp-ucka.hr/naplata-ulaznica-u-park-prirode-ucka/