Struška

Joj Majda lahko bi se srečali, pa se nisva. To je bila tudi moja tura včeraj, le da sem bila tudi na Golici in Struški. In vse kar je vmes. Cvetlice so pa dih jemajoče.

Jusk hvala, madeira škoda. Pa sem srečala eno pohodnico po zgornji stezi, mogoče se pa kje drugje najdeva. Lepe so rožice in letos še čisto frišne..

Lepe fotke, me vabijo. Tudi sama se lahko kam brcnem le čez vikend. Moj mož pa je penzionistični pripravnik, tako da ga mahne kar čez teden na Struško.
Upam, da bo vreme ta vikend lepo za vso to prekrasno cvetje.
LP!

jprim, rožice čakajo in potka čez Ptičji vrh do Sedla Suha je prav zanimiva. In tam so zopet rožice..

Pozdravljeni, to soboto sva se tudi midva odpravila v cvetoči raj Struške. Čudovito! Šla sva skozi Medji dol in po graničarski na vrh, pot je vseskozi strma, a razgledi in cvetlični vrtovi ob poti vse poplačajo. Vidim, da tudi Avstrijci radi obiščejo ta vrh. Midva sva si še frizbi metala čez mejo, toliko prostora je in taka fajn travca.

Sicer sva planirala iti vse do Golice ali vsaj do koče, pa sva se neplanirano na grebenu borila z ruševjem kako uro (skupaj še z enim parom), kar nama je vzelo preveč časa in energije, zato sva obrnila na sedlu Kočna in zavila nazaj še do Belske planine pogledat rožice in skalnjak. Čudovito! Tudi tu kar nekaj ljudi.
Nazaj do Pristave sva šla kar po cesti, nisva več riskirala z bližnjicami, se pa kar vleče ...
Narcise na Golici sva tako videla le od daleč, jih je pa bilo dovolj tudi ob najini poti.

Zakaj borba z ruševjem? Po Velikem vrhu na Struški sva nadaljevala po poti v smeri Golice, enako še en par, poiskali desno med ruševjem potko, prišli na snežišče, sledili večim stopinjam, ki so kazale, da vedo kam gredo... Čez nekaj časa so se te stopinje končale pred ruševjem, nikjer prehoda. Tako smo se vsak po svoje borili in iskali prehode in prišli ven nad sedlom Močile. K sreči nam je vreme služilo pri "raziskovanju".

Očitno bi morali vseskozi slediti obmejnim kamnom, vodi tam graničarska pot po grebenu? Je res sledljiva? Rada bi še kdaj obiskala ta vrh in naredila krožno turo, a brez "raziskovanja" ...

georgina, po graničarski poti se tudi moraš spustiti v eno globel, običajno je tam še junija veliko snega in potem poiskati pot nazaj na greben. Na vrhu sva s sestro vedno postavili možica, pa ga naslednjič že ni bilo. Potem je vse do sedla Kočna kar dobro vidljiva pot. Je pa na začetku poletja ruševje povešeno od snega in včasih si malo popraskan. Ja, ruševje pobere energijo in voljo. Srečno

Danes pa je prišla na vrsto štartal sem ob 16:30 s Križovca,parking je bil prazen..mimo Pustega rovta na sedlo Kočna in naprej mimo Belske planine. Cvetja je res veliko,prava paša za oči nekaj minut pred vrhom je po poti nekaj snega ki pa ga lahko obidemo. Razgled pa žal ne najboljši,v vse smeri so bile meglice. Lp