Če koga slučajno zanima ta skrajno odmaknjena, divja in redko obiskana pot, sporočam, da je stvar prehodna in tura izvedljiva. Gre pa seveda za zelo resno turo, ki terja celega človeka. Že sam dostop do bivaka je kar precej naporen (poleg že omenjenega bredenja čez reko - ki pa vsaj v trenutnih vodnih razmerah ni čisto nič problematično), resne težave pa se začnejo kasneje. Zlasti odsek od bivaka do začetka ferate je zelo zahteven, teren je strm, izpostavljen, drobljiv, pot pa zelo slabo uhojena. Na tem delu je pot zavarovana le na dveh mestih, pa še tam je zajla v slabem stanju. Poleg tega je dostop tudi dolg (s petimi urami gotovo lahko računate), tako da si kar krepko uničen že na vstopu. Sama ferata je v zadovoljivem stanju, nekaj klinov je tudi tam populjenih, ampak v glavnem varovala vendarle držijo. Tehnično ni posebej zahtevna (B, mogoče B/C, le eno mesto je nekaj težje) in lepo sledi naravnim prehodom. Ampak kot rečeno, bistvo te ture ni v tehnični zahtevnosti, pač pa v "celem kompletu" - divjini, slabi uhojenosti, izpostavljenosti, zelo veliki višinski razliki, na koncu pa še ščepcu zajl. Če se vam to zdi zanimivo, potem je to tura za vas. Aja, zimska oprema v letošnji sezoni ni več potrebna. Vse grape so normalno prehodne.