Zadnjica - Komar - Dolič - Šmarjetna glava - Dolič (razmere 4.08.2017)
Če začnete hojo iz Zadnjice, potem priporočam vzpon po zavarovani poti čez Komar, je letos pot na sveže in zgledno markirana ter lepo označena s smernimi črtami, tako da – četudi tukaj greste prvič (ter so vam klini in jeklenice v pomoč in ne v težavo) , se boste počutili varni in zadovoljni, ker tod pač ni »prometa« planinskih turistov pretežno iz vhodnih EU dežel, ki množično romajo na Triglav po položnejši mulatjeri.
Če ostanete ali nočite na Doliču in vam ostaneta še kakšne dve uri časa za spoznavanje okolice, pa priporočam skok na Šmarjetno glavo (2.358m) - lep, samoten in ne preveč težak vrh za vzpon, čeprav zahteva zadnji del tudi malo poplezavanja po vseh štirih (I. je kratek del vzpona malo pod vrhom).
Uradne oz. označene poti na Šmarjetno glavo pa žal ni, saj dostop poteka po brezpotju, vendar orientacija ob lepem vremenu in dobri vidljivosti ni težka, … seveda pa so vam v pomoč tudi številni možiclji. Midva sva od Doliča začela kar po mulatjeri za Morbegno (oz. Glava na Zaplanji) oz. proti Triglavu, a markirano pot sva zapustila že pri tretji večji serpentini nad kočo. Naprej se podamo po brezpotju proti vzhodu ter iščemo najboljše prehode po skalnem in gruščastem svetu. Pri tem se ni potrebno preveč prečno vzpenjati, saj je dostop na sedlo pod Šmarjetno glavo najlažji po meliščni dolinici južno pod njo in po njenem zahodnem robu.
Iz sedla se navzgor vseskozi držimo grebena, ki je sicer strm, a kar dovolj širok, malo pod vrhom se je najbolje težavam in strmini izogniti po desni. Vrh ima žig BPP, je sorazmerno zelo prostran, vzhodno pobočje proti Velem polju pa je še zeleno in dokaj razsežno. Nazaj sestopimo po isti poti na sedlo, potem pa se držimo južne »dolinice« pod goro in nadaljujemo čez manjši grebenec in previdno navzdol čez strmo pobočje proti Doliču, kjer se kakih 100 m pred kočo lahko priključimo glavni poti, ki vodi do koče.
Kot rečeno, na Šmarjetni glavi boste zagotovo našli mir in skoraj ne boste srečali turistov.