Slovenščina - neznanje ali malomarnost?

@cebelca:

Z zategnjenostjo sem bolj mislil na tisto bruhanje ognja po tistih parih razigranih osebah tukaj, ki so se pač spozabile in zavijale "po svoje".

Če so ti všeč prispevki v lepi slovenščini, pa to nič zategnjenega, zakaj bi le bilo.

Oooooo... kakšen "rompompom"za prazen nič.
Še dobro da je posijalo sonce do dolin,jutri bo lep sončen dan in po kakšni prijetni turi bom vsi boljše volje,tudi dolg januar bo kmalu za nami in bomo vsi boljše volje.

Maja in drugi:

Res je, v mnogih komentarjih ti. "zagovornikov narečij" se nekako implicitno bere nek občutek ogroženosti. Češ, mi ne moremo govoriti po svoje, vsiljujejo nam neko tujo normo. Ni res. Nihče nikogar ne preganja in nihče nobenemu ne narekuje, kako mora govorit v svojem privatnem krogu. Zgolj za neko razumljivost gre. Preprosto - a ni mogoče glavni namen foruma, sploh tem o trenutnih razmerah, izmenjava koristnih informacij? In če je to tako, a ni najbolj normalno, da bomo uporabljali tak jezik, da bo kar najbolj razumljiv čim širšemu krogu zainteresirane javnosti? Torej - vztrajanje na najbolj "pristni" (uf, kako sovražim ta izraz) koroščini za to ziher ni primerno.
In Maja, ki si omenila SSKJ in dejstvo, da se poklicno ukvarjaš z jezikom - potem najbrž veš tudi, da Toporišič ne opredeljuje samo zbornega jezika, pač pa tudi splošno pogovornega. In ta je tisti, h kateremu bi mu morali vsaj v osnovi težit - brez onih najhujših zapetosti zborne norme, pa tudi brez vseh izrazitejših dialektalnih posebnosti, ki lahko nastopajo kot ovira v komunikaciji.

Dobro znaš mešat meglo, ampak tu je forum, neko normalno sporazumevanje mora bit. Narečje tu vsekakor ni zaželjeno, ker ni berljivo. Če pa smo že pri besedah, ljudje smo danes postali občutljivi, kaj nam sogovornik govori. Vsaka beseda se nam vtisne v spomin in lahko pride do nesporazuma in tudi do zaključka prijateljstva.

Menim, da je namen osebnega poročanja to, da te ostali razumejo. Torej, bi se moral vsak osebek toliko potruditi, da napiše normalno berljiv in razumljiv članek - tekst. Vse ostalo je brez veze in je poudarjanje poosebljene namerno povzročene različnosti od drugih.

eviva panda, beseda na mestu. V tem je vsa stvar, da se razumemo, ne pa da človek ne ve ali mu je nekdo pritrdil ali se le dela norca iz njegovega prejšnjega posta.
Kam to lahko pelje je bilo jasno že na prejšnji strani, na en odgovor sta bila dva vprašanja kaj pomini tisto in tisto??? Kdo bo sploh še kaj uporabnega našel med brskanjem po teh brezvezno nastalih kupih postov? Šel bo po informacije drugam, kjer jih bo dobil brez muk.

Tipični Slovenci - najlažje je s kavča al pa fotelja doma za računalnikom kritizirat. Rajš jte v gore pa kak report napišite. Kot sem reko, kdor hoče naj bere kdro noče mu ni treba, kdor zastopi ok, kdor ne ma slike. Pozdrav Hribovcu - smo se vidli ja ko si šibo proti Križanu dov mdva pa zad gra na vrh.

Pozdrav nazaj, grta črez hrib

Je hojdlo ko noro dovta po bregu, od koče pa dovsa do Križana se nism ustaju, sm prš v 25 minutah dovta do Križana, sm štk hilu ko da se mi gre za nohte

@Anya: Ma js mam najraj lublanščino . Tist gor se mi pa sploh ne da brat .

... k tej temi še samo to, nimam nič proti narečjem, najmanj, so osnova slovenskemu jeziku, ampak tukaj je potrebno upuštevati pomembno pravilo.
Kdaj narečje uporabiti? To je pa povsem odvisno od govornega položaja. Tako da je moje mnenje še vedno enako, da je pač treba zapisati besedilo, da ga bralci razumemo, drugače pa se naj narečje prepleta na zasebni ravni ter v domačem okolju.
Sedaj pa gasa ...
Pa lep pozdrav.

Jezik; eni imajo radi svinjskega, med dvemi rezinami kruha, recimo.
In eni ga ne znamo držati za zobmi, ne takrat, ko ni ravno nujno in ne takrat, ko bi bilo to potrebno.

Rad kolovratim naokoli.
In sem skorajda več zdoma kot doma. In ko sem zunaj, sem tak kot oni tam. In ko so oni tu, so taki kot jaz. Ne po skuštrani frizuri, ne po kakem krivem zobu, ne po včasih čudnem pogledu, da ne rečem izgledu, se ne ločim jaz od njih in oni od mene.

Jezik !!! jezik je tisti, ki me dela drugačnega. Daleč od tega, da bi bilo z njihovim kaj narobe, bog ne daj. Ampak moj, meni lasten, je tako čudovit, tako bogat, tako topel, če hočete. In ima dvojino !
Imava se rada, je nekaj povsem drugačnega od imam se rad ali imamo se radi. Menda.

In knjige, pisane pred drugo vojno, berem raje kot novodobne. Toliko izrazov, besed in še česa, ki znajo ne samo povedati, temveč dobesedno pričarati tisto, kar opisujejo.

Jezik; kolikokrat sem se že in kolikokrat se še bom ugriznil vanj ?!

Oh, oh, oh, a ni lunca že mal mim???? Ne bi prenesli teh monologov, ki so daljši in daljši, če nanje nihče ne reagira in kjer še LG izpade moder, na kakšen zaseben blog?

Maja lepo razmišljaš o jeziku, preveč čistunstva prej škodi kot ne.

Čudi me pa mimogrede tvoja analiza jezika v PV ki ga redno berem in me "moti" ravno nasprotno. Ker piše vsak članek drug avtor v razponu od otrok do planincev, alpinistov in trekerjev zaznavam kup različnih stilov ki so eni bolj drugi manj posrečeni, je pa zato bolj pestro.

Če seveda PV spljoh je tisto na kar oba misliva