Po zaslugi vodnika Marjana in vodnika PD Nova Gorica Jožeta, smo obiskali Sveto Goro in Škabrijel. V nedeljo v jasnem, pomladnem vremenu, skupaj skoraj 50 planincev. Pot je bila raznolika, sicer spolzka zaradi nedavnega deževja. Z mislimi smo bili pri dogajanjih 1. svetovne vojne, skozi jarke, kaverne. Preko 40.000 žrtev, koliko nepotrebnega trpljenja in žrtev. Najdaljša kaverna preko 200 metrov, uporabili smo čelne svetilke, čelade. Na Sveti gori bazilika iz 16. stoletja, kip sv. Frančiščka, pa žična skulptura sv. Frančišku, darilo strunjanskih Frančiškanov iz leta 2014. Na vrhu pa fascinanti razgledi, med borovci proti Sabotinu, vse do morja. Soča s solkanskim mostom. Na drugo stran vasica Grgar, pa proti Koradi, Matajurju in Julijci. Od Skutnika do Krna, Triglava in bohinjskih gora. Pa proti Čavnu in naprej proti Trstelju in Črnim hribom do Cerja. Spustili smo se proti Prevali, mimo spomenika poveljniku Borojeviću in vzpon do vrha Škabrijela. Končno, vse to zame prvič. Na Škabrijelu smo srečali tudi planince iz Italije. Stolp tudi omogoča lepe razglede. Spust mimo gostišča Kekec, žal je bilo vse zasedeno, tako pridemo drugič na palačinke. Še spust in skok v gostišče Na livadi v Ajdovščini, kjer smo imeli v prijetnem vzdušju kosilo. Vsi planinci hvaležni obema vodnikoma za varno vodenje, organizacijo in vsa pojasnila. Skupaj 700 višincev, 14 km.