Seznam vrhov in vzpetin s križi ali Marijinimi znamenji na slovenskem etničnem ozemlju (DODAJ)

____________________
Seznam (sprotno ažuriran, a še neurejen):

-Amariana
-Bavški Grintavec
-Bistriška špica (Feistritzerpitze)
-Blažčeva skala
-Borovje
-Borovski vrh (Žehtar)
-Brana
-Brinica
-Celovška špica
-Cima Tuisti
-Debela Griža
-Debeli vrh (nad Topolami)
-Dom na Govejku (križ v bližini doma)
-Donačka gora
-Dve špici
-Goli vrh (Cemarovnik)
-Goli vrh / KSA
-Gradišče (nad Višnjo goro)
-Gradišče nad Žažarjem
-Gradiška tura
-Grlovec (Ferlacher horn)
-Grmada nad Celjem
-Hajnžev Praprotnik / Zeller Prapotnik
-Hom pri Bledu
-Hudičev boršt na Zaplati
-Jelovec (blizu Laneža)
-Jeterbenk
-Kamniti lovec
-Kavčič (Kraški rob)
-Kepa
-Kobilja glava
-Kogel (Zgornji Špeh)
-Komnica
-Kopa
-Koprivnjak
-Koreno nad Horjulom
-Košutnikov turn
-Kovk
-Kozjak (Ovčji vrh)
-Kraguljc
-Kravji vrh
-Kresišče
-Krim (pod vrhom)
-Križevnik
-Krnčica
-Krnička gora
-Krniška glavica (Jof di Sompdogna)
-Kucelj na Čavnu
-Kucer (Cuzzer)
-Kučar (Bela krajina)
-Kugelč / PHL
-Kup
-Lanež/Lanis
-Lipnik (Kraški rob)
-Lipnik (Monte Schenone)
-Lopič / Monte Plauris
-Lisec (Liška gora)
-Macesnovec
-Macna
-Mačenski vrh
-Mali Kanin
-Mali Karman
-Mali vrh (Malwuerch)
-Mangart
-Markova glava (razgledna stena)
-Mehovski hrib
-Mejnik
-Montaž / Jôf di Montasio
-Monte Jama
-Mrzla gora
-Mrzli Vrh nad planino Pretovč
-Navrše (ob poti nad izvirom Hublja)
-Nemške glave
-Obel kamen (Olševa)
-Obli vrh
-Ogradi
-Ojstra / Oistra
-Ojstrc (Obir, Hochobir)
-Ojstrnik (Osternig)
-Ostra peč
-Ostri vrh (nad Vip. dolino)
-Palec
-Pečna reber
-Podgorski vrh (Monte Nebria)
-Podrta gora nad Ajdovščino
-Poldašnja špica
-Polinik
-Potoški Stol
-Pri Angelčku" na Gobavici
-Pristovški storžič
-Psinski vrh
-Rajna peč
-Rjavca
-Rogatec
-Setiče
-Sinji vrh
-Skalnica
-Skutnik (Monte Guarda)
-Slamarov breg (Evh. križ v Trdkovi)
-Spodnji plot
-Srednji Pipar
-Srednji vrh (KSA)
-Stara gora (Altberg)
-Stol
-Storžek (Vellacherturm)
-Storžič
-Strma peč (dva Marijina kipca)
-Suhi vrh
-Sv. Ahac / GNS
-Sv. Jakob nad Preddvorom
-Sv. Lovrenc (Banjšice)
-Sv. Socerb nad Podrago
-Svačica
-Sveti Pavel (nad Ročinjem)
-Široka peč
-Škavnica
-Škrlatica
-Šober
-Špečk
-Šumahov vrh
-Topica / Topitza
-Trupejevo poldne
-Uršlja gora
-Vajnež
-Velika Bavha
-Veliki Karman
-Veliki Nabojs (Monte Nabois grande)
-Veliki rob
-Veliki Selišnik
-Veliki Zvoh
-Velki školj (nad Vip. dolino)
-Veliki Špiček (Bizeljsko)
-Veronjak
-Visoka peč
-Visoki Kanin
-Visoki Mavrinc
-Visoki Pipar
-Viš
-Vodnikov razglednik
-Vrh Dunje
-Vzhodni Jelenček
-Vzhodni vrh Muzcev
-Zajavor
-Zelenjak
-Žerjavov Praprotnik
-Žingarica
-Žrd

(dopolnite...)

PS: Vnaprej hvala vsem za dobro voljo in sodelovanje ter "Srečno 2023!"
______________________

Razmišljanje sodelavca uredniškega odbora Planinskega vestnika, Marjana Bradeška o križu na gori.

Križ ob poti na goro

"Stal je tam, vegast, polomljen, trhel, pravzaprav je napol visel, s krakom se je naslanjal na mogočno bukev. Barve, od dežja prebičane, so se le stežka držale na izrezljanem lesenem Kristusu. Nad cerkvico svetega Lenarta, v skritem kotu med Lepenatko in Rogacem, v mračnem zimskem dnevu, ko je v globokem snegu oglušel še potok. A razveselil sem se ga morda bolj kot številnih sijočih, trdnih in mogočnih, križev na najvišjih vrhovih gora. Kajti stal je tam ob poti, ob poti preizkušenj, ob poti, ki je bila upanje, kot je vsaka pot, a vendarle drugačna. Ni imela cilja na vrhu, bila je cilj kar sama, pravzaprav se je cilj na njej šele počasi izrisoval, tedaj je bil še daleč, izven tiste poti. Zato mi je tisti skromni leseni križ tam v meglenem gozdu pomenil tako veliko. Ker sem skozenj nenadoma začutil vsa upanja številnih, ki so v desetletjih postajali pred njim, na poti navzgor, ob povratku navzdol, morda ob delu v gozdu, ob košnji na bližnji senožeti. In bili morda uslišani, kdo ve. Ker sem predenj položil tudi svoje upanje, ne glede na to, da z zunanjo pojavnostjo ni budil upanja. A bil je križ. Kakršen že je bil. In bil je ob poti. Saj, dokler si na poti, je upanje.
Zato se na poteh po gorah morda najbolj razveselim prav obpotnih znamenj, ker vem, da je pot še pred menoj, ker nosim upanje, hrepenenje, ker čutim, da me čaka še veliko. Presenečenj, skrivnosti, ki jih odkriva vsaka pot, lepot, ki se odpirajo v urah hoje, premišljevanj, da, včasih tudi molitve. Vsaka pot je neke vrste romanje. In kot hodimo od markacije do markacije, hodimo tudi od znamenja do znamenja. Kjer pa me na vrhu pričaka križ, je to najprej znamenje majhne zmage, osebne, skromne - nič v primerjavi s Kristusovo zmago nad smrtjo. A vendarle nekaj, na kar sem ponosen.
Razveselim se križev tudi po njihovi zunanji podobi. Kovinski, leseni, veliki in majhni, vkovani v led, potreseni s sladkorno peno ivja, srhljivo brneči v prihajajoči nevihti, šklepetajoči v bičanju viharja ... me pričakajo križi na gorah. Človek je od nekdaj zaznamoval vrhove. Bili so svet prostor, in gorniku, pa naj bo veren ali ne, je vrh nekakšno svetišče. Je prostor tihega občudovanja stvarstva, prostor veselja, zahvale za moč, ki je človeka pripeljala na vrh, kraj upanja, da se tja ponovno vzpne, kraj hrepenenja, da doseže obzorja, ki kipijo vsenaokoli. In križ na vrhu? Vernemu je opomin, da brez truda, tudi trpljenja, prelitega znoja, ni vstajenja, ni veselja velike noči. Saj je pot na goro dostikrat res tak majhen, zemeljski križev pot. Prostovoljen. Kot je Kristus, vdan v Očetovo voljo, prevzel breme križa, se tudi mi odločimo in gremo. Čeprav vemo, da ne bo lahko.
A prav vsakemu, ki pride na vrh, je križ na njem veselo znamenje, da je dosegel cilj. Pravzaprav vmesno točko na poti. Saj je onkraj gore še toliko lepega. Kot je Jezus preko križa nadaljeval svoje romanje v nebesa, tako tudi mi upamo, da bo nekoč taka naša pot. A tam na gori, na vrhu, se potem vsak gornik poslovi od križa, od vrha, in v upanju na srečno vrnitev prične povratek v dolino. Križ pa stoji na gori kakor prej. Večen, kot je večna gora. Znamenje ob poti, ki gornika vodi - na naslednjo pot."

Marjan Bradeško