V soboto sva krenila s planine Kuhinja preko Rdečega roba na Škofič, se spustila na sedlo med njim in Maselnikom, se povzpela nanj, nato pa mimo jezera po celotni dolini Lužnice na Batognico, še prej pa skok na megleni Srednji vrh in nadaljevanje proti Krnu. S Krna pa spust nazaj proti planini Kuhinja in prelep krog je bil sklenjen.
Tura ni bila načrtovana v taki dolžini, le Rdeči rob in Škofič sta bila v planu, saj še za to namreč nisva bila sigurna, če bo uspelo. Prvič naju je megla zajela že pred odcepom za Rdeči rob, ampak se je umaknila že pod njegovim vrhom in nama tako omogočila nadaljevanje poti v gorska nebesa. In ko je uspelo to in ko nama je uspelo najti tudi staro, vojaško mulatjero za spust s Škofiča, je Jože predlagal nadaljevanje na Batognico in ko se je tudi tam odprl gorski raj, je bilo nadaljevanje na Krn kar samoumevno
.
Tako se je krog okoli Škofiča, ki je bil glavni cilj, razširil do Krna in prav super tura je to bila. Dan je sedaj dolg in prav je, da ga izkoristiš v največji meri.
Mogoče je pa prav, da so mnogi pogledi na tej poti ostali skrivnost in bodo tako izziv za ponovni obisk teh prelepih koncev, ki tako ali tako kličejo k nadaljevanju odkrivanja še drugih stezic. Resnično, prelepo!