Ratitovec

Danes sem se na selškega očaka podal v dežju in ga prvič zapustil z nekoliko mešanimi občutki.
Cesta katero so začeli graditi pred letom se mi zdi, sedaj sega že skoraj do Razorja ter na zelo grob način kazi prej neokrnjeno naravo. Ob njej seveda ne manjka praznih pločevink, ki kažejo kako brezbrižni smo do gora, ki naj bi jih slovenci imeli tako radi.
Ko se vračamo po drugi strani čez Povden ne morem, da nebi strmel v gromozanske električne vode, ki z pripadajočo infrastrukturo dajejo grozeč industrijski vtis.
Vem, tudi jaz rabim elektriko prav tako vem, da les daje kruh številnim družinam ampak a se res nebi dalo tega doseči na nekoliko bol prefinjen način,bol neopazno ter manj megalomansko?
Ti kraji so tako lepi in zadnjih nekaj let se razvoj zajeda tudi v prej nedotaknjene predele. Skrbi me le, da smo premalo premišljeni ter premalo pozorni do tistega, ki naj bi imeli tako radi. Odvržene smeti ob novi pridobitvi so le še dodaten klicaj.
Ker že godrnjam bi omenil še zajlo, ki so jo verjetno v dobri veri napeljali markacisti nad razorjem... Zajla v stilu tiste na grebenu Triglava je namreč od skal na katere se lahko opremo oddaljena le cirka 15cm! Je tega res treba?
Oprostite, ker sem tako negativno opisal današnjo pot, bilo je tudi veliko lepega ampak, sam imam otroke in lepo bi bilo da bi tudi oni še lahko svoj podmladek peljali kam v neokrnjeno!

Lp, Miha

Se strinjam z zgornjim zapisom - prava mala katastrofa v odločitvah in izvedbi!

Kar se tiče vlak, je še hujše na drugi strani, od Jesenovca do planine Klom in še naprej. Tu so že na sedlu Vratca, lani jeseni pa se je obstoječa cesta krepko razširila in podaljšala. O neštetih novih odcepih ne bi. Lokalno PD je že obvestilo občino o problematiki nastajanja novih cest, samo kaj ko lastniki in agrarne skupnosti za te posege ne potrebujejo dovoljenj. Govori pa se, da to še ni vse kar se cest tiče.

Živjo, očitno je to davek na razvoj in napredek industrijske družbe ali kot nekateri pravijo "kolateralna škoda" vzdrževanja gozdov in malomaren odnos do odvrženih pločevink.

Mogoče je bila pa kriva hoja v dežju, za takšna razmišljanje.
Na koncu zapisa sem mislil,da bom prebral" ko sem prišel nižje, pa povsod sami avtomobili."(Človek se vsega navadi.) Ceste in vlake marsikomu prinašajo denar in delo. Sicer pa jaz rad stopim,tudi na kako vlako, seveda,če ni razrita.Kdor se ne strinja z mano, naj me ne jemlje resno.

Upam, da vsi "veliki skrbniki narave" hodite na Ratitovec peš iz doline. Bo treba predlagat občini, da vse ceste pod Ratitovec zapre, razen za domačine in začne s sanacijo, kot prvi ukrep ozelenit asfaltirano parkirišče na Prtovču,saj potem ne bo več potrebno, pa kar na enkrat bo izginilo 90% problemov.

Ob rahlem rosenju. Poti brez posebnosti. In v pričakovanju, kdaj se bom kar z avtom pripeljal na vrh, saj gradnja cest lepo naspreduje. Razumite pa kakor hočete.

Danes pa na Ratitovec s Torke. Hoja od zadnjih hiš in naprej do spodnje postaje žičnice po cesti se malo vleče (nazaj še bolj), kmalu nad postajo žičnice pa te smerokazi usmerijo levo v breg, kjer se pot na vrhu klanca pridruži tisti, ki gre iz Prtovča čez Povden. Vreme niti ne tako slabo, po večini vedro, brez vetra in za hojo primerne temperature. Bilo je kar precej obiska, ob lepem vremenu pa bi bila precejšnja gužva, saj je potekala zaključna prireditev akcije Prijatelj Ratitovca 2015. Pot pa brez posebnosti in niti ne preveč blatna.

Lubadar, veseli smo lahko, da nismo v Italiji, bi bila že gondola na Ratitovc, pa na Kredarco, pa še marsikam.....

In ne samo to, tudi obratovale bi poleti in pozimi

Ja in ljudje bi potem v teh krajih potem lahko tudi kaj zasluzili od turizma, tako da jim ne bi bilo treba hodit v tujino oz. stalno jamrat, da pri nas ne mores dobiti sluzbe.

Podpis pod postom @iUnknown!

Pa koliko ferat bi imeli v Julijcih!

Pred II.WW načrtovana žičnica do vrha Kanjevca(iz Voj preko Velske doline)bi danes obratovala, pa so po vojni to preprečili.

najvišje ležeča cesta pri nas je peljala vse do 2520 metrov nadmorske višine.
Italijanski oficir se je namreč pogosto kar z Moto Guzzijem pripeljal preveriti stanje v kasarni Morbegna.

saj ne, da to podpiram, a dejstva so pač takšna.

mikipi, žičnice okoli Kanjavca so bile načrtovane v šestdesetih letih in ne pred drugo vojno. Prevladala je opcija, ki je zagovarjala omejitev posegov v visokogorje

ZeK - tisto o čemur pišeš je bila mulatjera, ne cesta. Po cesti se da tudi z avtom

Ampak namesto, da bi danes te mulatjere uredili in jih izkoristili v turistične namene kot kolesarske in pohodniške poti se, z izjemo nekaj malega izjem, zaraščajo in propadajo. Drugje pa jih z veseljem izkoriščajo. Podobno je tudi z novo nastajajočimi potmi, ki so povečini narejene za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Ko je delo opravljeno jih veliko sameva, namesto da bi jih izkoristili (v soglasju z lastnikom seveda) in bi še naprej imeli korist od njih. Tako ali tako so in bodo tam. Na žalost se jih še največ kasneje koristi za čim višji dostop z avtomobilom.

Ali mi lahko, prosim, že kdo na kratko pojasni, zakaj bi si želeli več turistov v gorah. Hvala.

Zato, da jih bo več. Ok?

Ne gre se zato, da bi želeli več obiska ampak, da končno izkoristimo ves turistični potencial, ki ga imamo in da končno turizem tudi pri nas postane pomembna gospodarska panoga, saj imamo tu sigurno še največ rezerve glede na ves neizkoriščen potencial.

korl, zakaj bi bilo dobro, če bi jih bilo več?
GregorC, načeloma se strinjam, ampak to je mogoče storiti na več načinov. Velikanska prednost Slovenije pred večino drugih držav je v relativni neokrnjenosti narave. Če to izkoristimo kot osnovno ponudbo, je mogoče zaslužiti z dodatnimi turističnimi dejavnostmi in ponudbami, ne pa z "urejanjem" narave. Tega je povsod dovolj.