| ločanka17. 08. 2026 06:55:46 |
Prisojnik je mogočna gora in ko sem malo nazaj hodila po njegovih južnih pobočjih, me je ponovno zamikal, saj svet tu nad Mlinarico je izredno lep, kamor koli pravzaprav pogledaš.
Odločila sva se za Grebensko pot, za povratek pa sva izbrala Slovensko pot, torej najbolj klasično varianto, glede na opise na teh straneh. Pri vzponu naju je najbolj presenetila velikost okna, saj kar ne moreš verjet pred kako ogromno odprtino se znajdeš, čeprav sem davno nazaj skozenj že hodila in tudi mimo že, pa je od tega tudi že šestindvajset let. Naprej pa je bila pot po pričakovanju in opisih, v zadnjem delu pa mi je bilo prav zanimivo pogledovati na zahodno stran, kjer se pokaže Goličica, pa nad njo Hudičev steber, opaziš tudi Hanzovo pot in Škofovo kapo oz.Turn tudi imenovano.
Spustila pa sva se pa po južni poti, ki pa zahteva veliko pozornosti in previdnosti, saj šodra na poti ne manjka. In prav taka mi je ostala v spominu. Tu se ni spremenilo nič.
Mogočna je res ta gora Prisojnik, moraš preko nje po krožni poti, saj le tako lahko spoznaš njeno veličino, ki zasluži vse spoštovanje. Pa niso bile samo skale na poti, tudi veliko zelenic, rož,
ptic, opazila sva tudi beloglavega jastreba, ki nam je še polepšal ta čudovit dan.
Nekaj pa nama je na koncu šinilo v glavo in sicer, da sva na celi poti srečevala le mlade ljudi, bi rekla kar zelo mlade, in to nama je dalo malo misliti. Naju je pot pravzaprav kar izmučila, saj gibanje v tej vročini kar odnese moči, pomanjkanje pijače pa tudi.
Mislim pa , da s Prisojnikom še nisva rekla zadnje besede  .
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55
| (+10) |  | |
|
|