Po spletu okoliščin, ali pa ker sem že včeraj videl današnji cilj sem se z italijanske strani z žičnico odpravil na Kanin. Dokaj pozno, šele okoli 11.00 ure. Najprej s Petro malo posmučava na smučišču, nato pa se jaz od D postaje odpravim na "okno". Sneg seveda gnilec, kaj bi drugega sploh lahko bilo v tej nori vročini, vendar je šlo s smučmi brez težav. Ker je bilo "okno" na stežaj odprto je skozenj vleklo kot za stavo. Pogledal sem dol čez in ugotovil, da je tam sneg trd in pomrznjen, kar mi ni bilo preveč všeč, še posebej, kjer je nižje ogromen snežni odlom, preko katerega bi ne bilo prijetno pasti. Ko se pripravim previdno odsmučam, vendar ne več kot tri zavoje, potem drsam prečno v desno, seveda s pomočjo cepina, dokler po desni strani ne obidem ogromne snežne napoke. Tja čez že sveti sonce, zato je sneg že rahlo odpuščen, kar omogoča lažje zavijanje, nižje pa prava poezija, le nekaj cm odpuščen sneg, podlaga gladka (med plazovi), nižje še nekoliko bolj mehko, vendar še vedno zelo uživaško. Tako, kot včeraj, tudi danes prismučam direktno pod kočo Gilberti, sledi nekaj m vzpona, nato pa smučanje po smučišču v dolino. Smučanje z okna trenutno ne priporočam, zaradi ogromne 2-2.30 m napoke čez skoraj celotno pobočje.