Danes smo v štirih (soproga, prijateljski par in jaz) končali tridnevni pohod čez Pohorje. Ker imam še sveže in mislim, da zanimive informacije, s tega prečudovitega pohoda, je prav, da jih objavim.
Prvi dan smo prehodili pot od Maribora do Koče na Pesku, kjer smo prespali. Tu ni kaj dodati kot le, da je koča na Klopnem vrhu, kot je objavil že Ninđa, zaprta. Se pa da kljub vsemu kaj popiti tudi v tej koči(pivo).
Naslednji dan smo zaradi zaprtega Partizanskega doma planirali prespati že v Grmovškovem domu pod veliko Kopo. Ko smo se v Ribniški koči zapletli v pogovor z oskrbnico, nam je zatrdila, da je naša informacija o zaprtem Partizanskem domu napačna. Dala nam je telefonsko številko najemnika 040-595-465. Seveda smo številko takoj poklicali in presrečni ugotovili, da je dom odprt ter rezervirali spanje in se takoj odpravili naprej.
Danes zjutraj smo ob 7.10 nadaljevali pot proti Koči pod Kremžarjevim vrhom, do katere smo prišli po le dveh urah hoje (po naših informacijah naj bi do tja potrebovali 2 uri in 45 minut. V koči pod Kremžarjevim vrhom nas je čakalo novo presenečenje. Opazili smo namreč smerokaz za Slovenj Gradec s časom 1 ura (po naših podatkih naj bi potrebovali za to razdaljo 1,5 ure). Seveda smo se takoj pozanimali v koči ali čas na smerokazu drži. Zagotovili so nam, da ob malo hitrejši hoji zagotovo pridemo v Slovenj Gradec v eni uri, kar je pomenilo, da še lahko ulovimo edini direktni avtobus do Maribora ob 10.35. Ostali smo brez toliko željene in v naprej načrtovane pijače in jedače, saj smo se takoj odpravili naprej in brez težav prišli na avtobusno postajo Slovenj Gradec ob 10.15 ter se ob 10.35 odpeljali proti Mariboru in tako prihranili 37 evrov, saj bi za prevoz s taksijem plačali 65 evrov.
Pohod čez Pohorje je prekrasna in nepozabna tura. Pot je lepo markirana (večina markacij ima še številko 1), tako da resnično ne moreš zaiti. Motili so nas le časi na nekaterih smerokazih. Primer: Pri Bajgotu (Šumik) smo opazili smerokaz za kočo na Klopnem vrhu, na katerem je pisalo 1 ura (naš podatek 1.5 ure). Po 30 minutah hoje smo prišli do naslednjega smerokaza za isto kočo, na katerem je pisalo ponovno 1 ura. In to ni bil edini primer. Čase od Partizanke do koče pod Kremžarjevim vrhom pa sem že opisal.
Naj povzamem: Preden smo se odpravili na pot, je bil glavni problem, kako priti iz Slovenj Gradca do Maribora, kjer smo imeli avtomobil, ki pa smo ga na koncu koncev presenečeni rešili brez težav. Če bi vedeli, kako je z realnimi časi, bi se seveda s Partizanskega doma odpravili vsaj kakšnih 20 minut prej.