Kadar govorimo o kočah v tujini, je treba biti previden.V tujini je to v veliki meri odvisno od prepoznavnosti področja oz. bi se reklo navala pohodnikov ali pa, če lahko tako rečemo, 'skomercializiranosti'.
Tako recimo naši in italijanski Julijci niso primerljivi. V obeh so koče na približno isti ravni a treba se je zavedati, da so Zahodni Julijci za Italijane ena najbolj 'zabačenih' provinc v Alpah. Naši pa so eden glavnih profitnih centrov ne samo našega gorništva ampak kar celotnega turizma. Ne bom pretiraval, če bom rekel, da so na kvadratni km v v visoki sezoni vsaj toliko obljudeni kot Dolomiti. Pa poglejte koče v Dolomitih!
O Avstriji seveda ne bi saj nas tozadevno prekaša že provinca, da o glavnih profitnih centrih (Grossglockner,Dachstein,...) niti ne bi. Res pa je, da je pri nas pa tudi v Italiji, vzdušje velikokrat bolj domače in tudi izgled in notranjost samih koč. Tu dam delno prav tistim, ki so proti deluxe in modernim kočam, čeprav je še vedno bolje kot pa dotrajana, stara , sicer pa domača koča ali pa celo nič (ja maloveč bi jih lahko bilo pri nas, kaka nova bi se lahko zgradila, predvsem v Julijcih).
O hrani je bilo tudi nekaj govora. Mislim, da smo tu približno tam tam. V Sloveniji sicer ne najdeš na menuju Dunajca s pomfrijem, na katerega povprečen Slovenc v Avstrijski koči (po mojih izkušnjah) takoj plane, kot da ni še veliko drugih lokalnih jedi na njem in kot da tega ne bi mogel jesti doma v lokalni oštariji. Zato me odsotnost takih jedi ne moti. Kar sem jedel v naših kočah je bilo v glavnem sicer dobro. Izbor jedi je soliden, se pa resda ne more primerjati z izborom jedi v Avstriji in v večjih italijanskih kočah, tudi če odmisimo tiste, ki jih sicer dobiš v vsaki oštariji v dolini.