Včeraj se je po štirih dneh zaključila iskalna akcija Srbskega mladeniča pod Triglavom. Na tem mestu izrekam iskreno sožalje njegovim staršem, sorodnikom, prijateljem, sošolcem..., saj je bil v množici opisov predstavljen kot prijeten mlad fant, ki je bil na študiju v naši državi.
Kot že mnogokrat doslej, me ob podobnih gorskih nesrečah moti dejstvo, da naši mediji, GRS, PZS, RTV, pa celo družbena omrežja s podatki in komentarji ter priporočili močno skoparijo, namesto da bi podoben dogodek izkoristili za napotke in priporočila tudi za širšo javnost, da se kaj takega ne bi več zgodilo.
Na prvo mesto bi dal podatek, da se v hribe (gore) hodi zjutraj.
Če si planinec začetnik, nikar sam v visokogorje , še posebno pa ne v zimskem času, ko je dan kratek, temperature so nizke, podlaga snežena ali pomrznjena.
Pred štartom napolnjen telefon, na dnu nahrbtnika pa polnilec zanj, čelno svetilko, v zimskem času dobro kapo in nepremočljive rokavice, ter rezervno obleko, v najboljši termovki pa liter vročega čaja (jaz sem ga nemalokrat prinesel domov še polno flašo).
Pred turo je nujno spremljati ažurne vremenske napovedi (temperatura, veter, padavine), tudi še za naslednji dan.
Ob odhodu je treba vsaj nekomu od svojih bližnjih povedati kam greš, ter kje je tvoje izhodišče. Seveda se moraš te trase in cilja tudi držat.
Še veliko pomembnih stvari je, ki jih mora pohodnik za varno gibanje v gorskem svetu obvladat.
Zares mi ni jasno, kaj je pokojnemu mladeniču rojilo po glavi, da je odložil nahrbtnik in brez njega nadaljeval pot. Vsekakor pa je naredil usodno napako, potem, ko je reševalcem podal svoje koordinate, potem pa to točko zapustil...