Seznam forumov / Slovenija / Splošni pogovori / Na Triglav od doma / Stran 1

Na Triglav od doma

Natisni

bagi9. 10. 2018 11:30:33

Odpiram novo temo z namenom deliti izkušnje in hkrati komu dati idejo za nov izziv. Pri tem ni pomembno kako hiter si in kakšen rekord boš postavil. Ravno tako ni pomembno, od kod si doma. Gorenjci imajo do Triglava malo bližje, ostali pač nekaj dlje. Pomembno je le, da hodiš za svojo dušo in veselje nasmeh

.
Okvirna pravila so taka :

1. Na Triglav se odpraviš z domačega praga in pot v celoti opraviš peš
2. Prehodiš jo v enem kosu, razdeljeno seveda na toliko dni, kolikor jih potrebuješ glede na razdaljo
3. Traso lahko izbiraš po mili volji, brez vsakršnih omejitev

Lepo bi bilo, če svojo izkušnjo deliš z ostalimi. Marsikdo ni vešč načrtovanja takih poti in mu vsaka informacija lahko pride prav. Tudi GPS sledi so dobrodošle, če le obvladaš te zadeve. Naša je na razpolago vsem ( preko E-maila, nahaja se v pofilu )

Torej, kako smo hodil mi …

Dan 1 … začeli smo vsak s svojega domačega praga, Slavko na Lavrici, midva v Grosupljem. Srečali smo se na Ljubljanskem gradu, kamor smo se odpravili čez Golovec. Dogovor je namreč bil, da se v največji možni meri izogibamo prometnic. Povsod to seveda ni bilo smiselno in nadaljevanje proti Podutiku nam je postreglo s kar nekaj asfalta. Na Toško čelo smo prišli po gozdni bližnjici, nadaljevali po markirani poti proti Topolu in še malce naprej proti Gontem. Tukaj je bil zaključek prvega dne, dolgega 39 km z 1350 višinci. Spi se lahko na Topolu v gostilni Na vihri ali v bližnji Koči na Govejku, prav pride tudi kakšno poznanstvo. Hvala prijateljici nasmeh

.

Dan 2 … Od Gont smo zastavili smer Tošč, Selo nad Polhovim Gradcem vse do Pasje Ravni. Lepo vreme je bilo zaslužno za prijetno grebenčkanje po Polhograjcih, ne preveč naporno, le kilometri so se kar hitro nabirali. Z nekoč najvišjega vrha Polhograjcev je sledil krepek spust proti Poljanam in na nasprotni strani doline vzpon proti Žetini in Blegošu. V teh krajih markacije niso ravno pogoste, a domačini itak poznajo vse uradne in neuradne variante. Časa smo imeli ravno še dovolj za obisk Blegoša in dan zaključili s spustom do prenočišča. Kočo na Blegošu moram še posebej pohvaliti. Večerja, nastanitev, sploh pa zgodnji zajtrk so bili odlični, osebje prijazno. Spi se lahko tudi nekaj kilometrov prej v gostilni Blegoš na Javorju. Ta dan smo prehodili 33 km z 2200 višinci.

Dan 3 … Obetal se nam je najbolj naporen dan, zato smo se odpravili s prvo svetlobo. Od koče je sledil spust do glavne ceste v Selški dolini in vzpon na Ratitovec iz Zalega loga. Strmina je bila huda, seveda smo zmagali mi velik nasmeh

. Koča na Ratitovcu in okolica je bila prepolna pohodnikov, v nadaljevanju čez greben Altemaverja proti Soriški planini pa skoraj nikogar. Ti konci so dobro označeni, ravno tako spust iz Soriške planine proti Bohinjski Bistrici. Tik pred kampom in gostiščem Danica smo zavili čez Savo na kolesarko in v miru ter tišini pospešeno korakali proti Stari Fužini. Ura je bila neizprosna, dan se je poslavljal. Do Koče na Vojah nam je uspelo priti še v mraku. Prijazna oskrbnica nam je šla na roke in nam že zvečer pripravila zajtrk za naslednje jutro. Zaradi napovedanih popoldanskih padavin smo se namreč odločili za zgodnejši štart od običajnih. Spi se lahko tudi nekaj prej v hostlu Bohinj. Ta dan smo prehodili 40 km z 1750 višinci.

Dan 4 … Iz Voj smo zaradi slabe vremenske napovedi začeli hoditi že ob 6. uri. Nekako nam ni šlo v račun, da bi nam dež preprečil veliki finale. V nobenem primeru ne bi brez potrebe izzivali, zato smo raje pospešili tempo. Mimo Vodnikove koče, Planike in po Gorjanski smeri smo dosegli vrh Triglava bistveno pred uradnimi časi. To se nam je obrestovalo, saj je takoj po sestopu do Koče na Kredarici začelo snežiti. Šele v koči smo se pošteno oddahnili in pustili razvajati z ravno skuhano kavo. Koča je bila uradno že zaprta in dolgo časa smo bili edini obiskovalci. Kar nekoliko nenavaden očutek nasmeh

. Malo v snegu, malo pršenju dežja in malo po suhem smo celotno zgodbo zaključili v Krmi.Ta dan smo prehodili 22 km z 2350 višinci.

Na celotni poti se nam je nabralo 134 km in dobrih 7600 višincev. Vse skupaj je bila posebna dogodivščina, vredna vsakega kilometra, višincev in kapelj znoja … Naših obiskov Triglava že dolgo ne štejemo več, ampak tega smo bili veseli kot bi bil naš prvi velik nasmeh

. Neprecenljivo.

Na Triglav od doma Začetek poti na domačem pragu

Na Triglav od doma Najin prvi cilj je bil Magdalenska gora, oziroma greben proti Golovcu

Na Triglav od doma Oznak je tod okoli vse polno, najbolj zanesljive so Jakobove rumene puščice. Pripeljejo te direktno na Ljubljanski grad

Na Triglav od doma Po grebenu, daleč od prometnic pod nama

Na Triglav od doma Drevored na Grajskem griču

Na Triglav od doma Cerkev Sv. Jakoba ob spustu v stari del mesta

Na Triglav od doma Kljub poznemu datumu se še vedno sliši marsikaterega tujca

Na Triglav od doma Prvi zaslužen počitek ob kavi in rogljičkih

Na Triglav od doma Nadaljevali smo ob robu Tivolija proti Kosezam in še naprej v smeri Podutika

Na Triglav od doma Prastare oznake za Tošč in Grmado

Na Triglav od doma Turistična kmetija Gonte, odprta med vikendi ali po dogovoru

Na Triglav od doma Nov dan, nova doživetja. Najprej smo se morali povzpeti na Tošč

Na Triglav od doma Sv. Jedert, zavetnica proti mišim

Na Triglav od doma Vremenski radar na Pasji Ravni. Pod njim se nahajajo bivši vojaški objekti

Na Triglav od doma Predmost in Poljane iz razgledišča

Na Triglav od doma Stara domačija v Hotovljah

Na Triglav od doma Vse smeri so napisane, Triglav pa manjka :)

Na Triglav od doma Iz Žetine proti Črnem kalu

Na Triglav od doma Dan se je že poslavljal, do koče je samo še nekaj trenutkov

Na Triglav od doma Naše prenočišče. Poleg nas sta prespala samo še dva kolesarja

Na Triglav od doma Mrzlo jutro nas je hitro pognalo na pot

Na Triglav od doma Spuščali smo se po markirani poti v smeri Potoka in še naprej proti Zalem logu

Na Triglav od doma V Zali log smo prišli ravno v času maše in nekaterim niso šli v račun naši načrti :)

Na Triglav od doma Že smo čez gozdno mejo, naredil se je lep dan

Na Triglav od doma Pogled proti Krekovi koči na Ratitovcu. Levo je Gladki vrh

Na Triglav od doma Nadaljevali smo po grebenu v smeri Soriške planine

Na Triglav od doma Še malo, pa jih bo narava popapcala :)

Na Triglav od doma Sledil je spust proti Bohinjski Bistrici

Na Triglav od doma Markacije so tu dobre, nekatere zelo inovativne :) Če ima kdo višek pokrovčkov za vlaganje ... ideja je tu :)

Na Triglav od doma Bohinjsko dolino smo prekoračili po kolesarki. Tu ni bilo žive duše, na glavni cesti pa je odmeval promet

Na Triglav od doma Tole mi ni bilo čisto jasno, tako kot verjetno večini ne. Razlaga bi bila dobrodošla :)

Na Triglav od doma Na poti ... Sonce se je poslavljalo, imeli smo še kar dolgo pot

Na Triglav od doma Do Koče na Vojah smo prišli v zadnjih svetlih trenutkih dneva.

Na Triglav od doma Novo jutro, nov dan. Zaradi napovedanih padavin smo izjemom začeli hoditi še v temi

Na Triglav od doma Priprošnja za lepo vreme :)

Na Triglav od doma Spodnji del poti je razrit v dolžini nekaj kilometrov

Na Triglav od doma Prvo jutranje sonce, vreme je bilo za začetek zelo obetavno :)

Na Triglav od doma Levo Triglav, desno Vernar

Na Triglav od doma Mišelj vrh in Koštrunovec

Na Triglav od doma Vodnikova koča na Velem polju. Ravno so odstranjevali pograde, menda so jih v sezoni obiskale stenice

Na Triglav od doma Planika in nikjer nikogar. Vreme tako lepo, da nismo mogli verjeti :)

Na Triglav od doma Gorjanska smer, oziroma Čez nogo. Po moje je to daleč najmanj oblegana smer

Na Triglav od doma Za zečetek je bilo nekaj kratkega melišča, nato smo vstopili v zavarovano smer

Na Triglav od doma Večjih težav ni, vse je logično in zavarovano

Na Triglav od doma Rjavec, gora o kateri nihče nič ne napiše. Žakelj je smer opremil z nekaj jeklenicami, ki že krepko propadajo

Na Triglav od doma Nov temelj za nacionalni simbol

Na Triglav od doma Namesto enega stolpa sta tokrat pozirala kar dva :)

Na Triglav od doma Skupna na vrhu Triglava

Na Triglav od doma Tako prazen greben le malokdaj vidiš, vremenska napoved je bila očitno dovolj grozeča. Mi pa smo začuda še kar uživali sonce :)

Na Triglav od doma Spust proti Malem Triglavu

Na Triglav od doma Vreme se je v trenutku spremenilo. Takoj po sestopu je začelo snežiti

Na Triglav od doma Koča je bila prazna, občutki temu primerno nenavadni, kava dobra :)

Na Triglav od doma Koča na Kredarici se pripravlja na zimski počitek

Na Triglav od doma Nižje je sneg prešel v dež, vmes je vse skupaj tudi ponehalo

Na Triglav od doma Krma, zaključek našega popotovanja

(+17)

lepenatka9. 10. 2018 11:38:09

Super ste. nasmeh

Čestitke.
To pa je res podvig in ideja za ostale potepince.
Noge so očitno dobro utrjene. nasmeh

Regina

(+7)

sla9. 10. 2018 12:27:57

Pozdravljeni,

par let nazaj sem se tudi jaz odpravila peš od domačega praga do Triglava po poti, ki se imenuje Aljaževa pot od doma do doma. Za to pot obstaja opis poti in celo štempiljke nasmeh

Opravila sem jo po vnaprej določenem načrtu poti v petih dnevih (parkrat na začetku poti sem seveda tudi malo zgrešila, ker na terenu pot ni označena).
Domov pa sem se vrnila na štop.

Pot imam namen ponoviti in to na isti način - lepo sama z nahrbtnikom in spalko velik nasmeh

http://www.gore-ljudje.net/novosti/32013/

(+6)

maks579. 10. 2018 12:40:01

Bravo! Vse čestitke! Mislim, da se sam ne bi upal odpraviti na tako dolgo pot (doma sem v Novi Gorici).
Mogoče čez tri leta, ko se bo tudi žena upokojila.

(+5)

ejti9. 10. 2018 19:33:11

Bravo za turo! Samo ena pripombica - sv. Jedrt (Gertruda, Jera) je bila svetnica, ne svetnik.

(+4)

Lunca9. 10. 2018 19:56:23

Super, bravo za turo! In hvala za idejo, bom imela o čem razmišljat, pa čeprav sem gorenjka mežikanje

(+4)

TamaraTP9. 10. 2018 20:58:15

Super; odlično, čestitke ekipi! Dobra ideja.

(+4)

julika10. 10. 2018 08:22:09

Predmost je celotna vas,ki se jo vidi na fotki 19. , Hotovlja pa le delček

(+2)

lencka10. 10. 2018 11:52:04

BRAVO
kapo dol...in vsa čast nasmeh

večkrat spremljam vajine objave...res sta carja nasmeh

Midva, ki sva doma pod Gorjanci, bi morala najbrž prvič prespat že v Grosuplju... velik nasmeh

In ja, morda nov izziv....
Srečno in varno še naprej vama želiva
Alenka in Brane

(+4)

sirt111. 10. 2018 08:23:03

Res klobuk dol.
Razlaga sl.41 pa je čisto enostavna. Zgornji znak pomeni, da je konec kolesarske steze(pot rezervirana za kolesarje). Spodnji znak pa pomeni, da je od tu naprej normalno prometna cesta, po kateri poteka tudi kolesarska pot. Na spodnjem znaku, pod kolesom, manjka številka te kolesarske poti.

(+1)

bagi12. 10. 2018 08:20:52

Vsem skupaj hvala za čestitke nasmeh

. Komentarje fotk sem upošteval in jih dopolnil. Če je kdo dobil idejo, je namen te teme dosežen. Lepo hodite nasmeh

(+3)

bagi12. 10. 2026 09:44:50

Malo sva se naveličala hoje po znanih vršacih v bližnji in daljnji okolici, zato sva rabila nov iziv. Spet sva se odločila za Triglav od doma. Zakleneš in greš. Peš seveda, od začetka do zaključka velik nasmeh

. To sva storila že pred nekaj leti, le da sem tokrat izbral povsem drugačno traso. S tem sva se izognila planinskim kočam, ki so v zadnjih letih postale absolutno predrage. V dolini sva se za veliko manj denarja pošteno najedla, stuširala in naspala v svojih sobah. Poleg tega je nova trasa prinesla marsikaj novega in to je tisto, kar vedno iščeva nasmeh

.

Na Triglav sva hodila štiri dni, skupaj s spustom v dolino. Pot naju je vodila iz Grosuplja preko ljubljanske kotline do Gorenjske in še naprej na Pokljuko. Od tam je sledil klasičen pokljuški vzpon na Triglav. Vse skupaj se je nabralo 125 km in 4500 višincev. Nabirali so se zložno, tako da ni bilo pretiranih naporov, daljinskih poti pa sva že itak vajena. Če povzamem ... pod črto ne bi spreminjal ničesar, čisto lahko pa se zgodi, da bova pot nekoč v prihodnosti ponovila nasmeh

. Več o dnevnih etapah sledi v nadaljevanju …

GPS sled celotne poti od Grosuplja do Triglava in sestopa v Vrata

(+11)

seinfeld12. 10. 2026 10:57:09

Bravo, zavidam in čakam podrobno poročilo.

(+2)

JoTu13. 10. 2026 08:30:41

Najprej čestitke za opravljeno pot. Z velikim veseljem prebiram vaše prispevke in tudi jaz čakam na podrobnosti… Prav taki prispevki so tudi mene že pred več leti napeljali na misel – enkrat pa Triglav od doma. Ta želja pa je postala še večja, ko je pred kakšnim letom prijatelj predlagal da bi šli direktno – v enem kosu. Zavrnil sem ga, češ to ni možno. 100 kilometrov in od tega polovica v gorskem svetu. To je samo za vrhunsko pripravljene. Vendar se je nekje v meni naselil črviček, ki je glodal. Ali se da, ali se ne da. Najbolje da poizkusim, vendar pa kar naenkrat ni bilo nikogar ki bi šel z mano. Letos se je vse poklopilo. Kolegi gasilci so se že drugič odpravljali od doma na Triglav in odločil sem se da poizkusim v istem času, da bi vsaj proti vrhu imel družbo. Naredili smo plan, ki pa se je zaradi slabega vremena malce spremenil, tako da vrha nismo dosegli skupaj.
Štart od doma v nedeljo malo pred četrto uro zjutraj in krenem proti Žirem…. Do Doliča sem imel družbo samo eno uro, ko sem dohitel kolege gasilce malo pred Petrovim Brdom in potem še na Vrhu Bače. Med Črno prstjo in Komno pa je bila kar gužva in sem srečal natanko tri ljudi. Vse tri v prvih petnajstih minutah hoje od koče. Na Komno sem prišel z nočjo, ravno prav da sem v koči pojedel in obnovil zaloge pijače. Po dolini 7rih mi je družbo delala luna, ki pa je zašla ravno takrat ko bi jo najbolj potreboval – čez Hribarice. Pot ki je sicer odlično in zelo na gosto markirana je v temni noči predstavljala največji orientacijski izziv – hvala aplikaciji komoot, ki me je vračala nazaj na pravo pot. Na Dolič sem prispel okoli tretje ure zjutraj kjer sem pričakal prijatelja ki mi je iz Zadnjice dostavil čelado in pijačo ( hvala Sašo ) in skupaj sva krenila proti očaku kjer sva počakala na sončni vzhod. Sledil je spust do Doliča in nato naprej v Zadnjico.
Pot : Rovte – Žiri – Hotavlje – Srednje Brdo – Leskovica – Tuškov grič – Davča – Podporezen – Petrovo Brdo – Vrh Bače – Črna prst – Rodica – Komna – 7ra – Dolič - Triglav in potem še sestop nazaj na Dolič in v Zadnjico. Strava pravi da se je nabralo 110km, 5700 višincev in dobrih 31 ur…
Zaključek – da se. To je to. Sam z naravo in mislimi. Pot vredna truda in vsake kaplje znoja. Upam da še kdaj……

Črna prst tik preden sem srečal še zadnje ljudi.

(+14)

bagi13. 10. 2026 09:52:55

Čestitke

. Take sorte poti imajo poseben čar, kajne ?

(+2)

bagi13. 10. 2026 13:02:52

DAN 1 / Grosuplje - Smlednik …

Štartala sva še v temi, saj je bil pred nama dolg dan. Tudi kasneje se je jutro nekam kislo držalo, a kaj bi to. Spet sva bila na poti in samo to je štelo nasmeh

. Hodiš, opazuješ, čvekaš, hodiš ... kilometri letijo, čas ravno tako.

Najprej sva obiskala Magdaleno, domači hribček, kjer običajno nabirava kondicijo. Od tam naprej sva sledila že poznano Jakobovo pot, ki naju je mimo Repč popeljala do prvega postanka na oddaljenih Orlah. Sledil je Golovec in ljubljanska tržnica, nato pa sva mimo Moderne galerije zavila v Tivoli. Po številnih neprometnih ulicah sva nadaljevala proti Šentvidu in tam obrnila desno proti Brodu pod Šmarko. Čez Tacenski most sva prečila Savo, si kasneje ogledala novo brv pri Vikrčah, nato pa bolj ali manj kar ob reki nadaljevala vse do Pirnič. Tam sva zavila v gozd, kjer so bile mehke stezice pravi balzam za noge po dolgih kilometrih asfalta.

Ven sva prišla pri smledniškem pokopališču, od koder je bil samo še kilometer ali dva do končnega cilja. Sence so bile že dolge, čeprav ura niti ni bila pozna. Svetli del dneva se je res močno skrajšal. Sledila je obilna večerja in s polnimi želodčki sva se končno pospravila v svojo sobo nasmeh

. Več v foto-zgodbi …

Pripravljena že komaj čakata na odhod :)

Prva tabla nedaleč stran. Greva na Magdaleno

Pridruživa se Jakobovi poti, katero bova sledila kar nekaj časa

Cerkvica Sv. Magdalene, kjer običajno obrneva domov. Tokrat greva naprej

Jutranje sonce še nima prave moči, da bi segrelo ozračje

Prejšnji dan je deževalo, zato toplota prične dvigovati meglo

No, lepa reč. Megla naju je čisto zagrnila

Še malo, pa bova morala prižgati meglenke :)

Priletnemu domačinu izročiva gobe, ki sva jih nabrala na poti

Midva, še vsa vesela in navdušena, polna energije :)

Zanimivo, da so bili prvi prebivalci iz Blejske Dobrave, moje vasi

Gostilnica na Orlah, ki je že davno prerasla svoje ime

Tam imajo tudi medvede. Ta je čisto prijazen :)

Zavijeva na Golovec. Vse poti so lepo označene

Tudi urejene so zelo dobro. Hoja po njih je pravi užitek

Sva že v Ljubljani. Prečiva Gruberjev kanal

Malo pofirbcava in kupiva nekaj malenkosti. Cene so zelo različne

Kmalu bodo morali dodati še znak za poledico :)

Nov most čez obvoznico. Spomladi je bil še v delu

Šentviška cerkev. Za njo bova zavila desno proti Brodu

Toplo je, že iščeva senco. V ozadju Šmarka

Pogled z mosta na kajakaško progo. Kaj dosti ni videti

Nova brv čez Savo pri Vikrčah. Staro so pred leti odnesle poplave

Na koncu Zg. Pirnič zavijeva v gozd. Dobra dva kilometra hodiva po mehki podlagi

Zaključek ni več daleč. Prijetno sonce je že nizko, sence se daljšajo

Kar dolga je bila. Prehodila sva 39 km in 800 višincev

(+9)

ppegan13. 10. 2026 14:22:01

Vi2 sta res fajn, česa vsega se ne lotita cool

Jaz pa verjetno še marsikdo tu gor z veseljem berem potopise o vajinih poteh, saj vse tako lepo in slikovita opišeta, da imam občutek, da hodim z vama mežikanje

Super sta, le tako naprej nasmeh

(+3)

bagi13. 10. 2026 15:52:14

He, he, hvala za lepe besede nasmeh

. Velikokrat se mi niti ne da pisati, ampak to je zagotovo spodbuda, da bo še kakšna najina zgodba prišla do bralcev.

(+5)

bagi14. 10. 2026 09:54:20

DAN 2 / Smlednik - Radovljica …

Drugi dan je bil najbolj ravninski od vseh, saj je vse skupaj naneslo le okoli 700 višincev. V prvem delu naju je precej spominjal na španske poti, tako po videzu, kot po vonju. Veliko je namreč kmetij, polja se pripravljajo na novo sezono in vonjave so temu primerne velik nasmeh

.

Začela sva torej v Smledniku in pri šoli zavila desno na poljsko pot. Makadam je hitro nadomestil asfalt in ta naju je skozi vasi Moše, Trboje, Prebačevo in Hrastje spremljal vse do Kranja. Obiskala sva vedno lep stari del mesta, kjer je sledila prva pavza. Nato sva se spustila proti Savi in čez most prešla na nasprotno obrežje. Do Pešence daleč naprej sva korakala ob glavni cesti, tam pa le zavila na bolj prijazno podlago nasmeh

.

Pri Spodnji Besnici sva spet zavila na glavno cesto, saj je le malo naprej edina gostilna v teh koncih. Tam sva tudi izvedela, zakaj je v bližini vasi že nekaj časa krožil vojaški helikopter. Vzrok je bil Kacinovo gobarjenje, o čemer so mediji poročali šele dober teden pozneje. Neobičajno pozno. Po daljši pavzi sva odšla naprej in tik pred Zgornjo Besnico zavila čez travnike na gozdno cesto. Ta naju je čez strm prelom dostavila nekaj nadstropij nižje vse do železnice ob Savi. Ob njej sva nadaljevala do Podnarta, kjer sta trgovina in gostilna tik pred mostom očitno trajno zaprta.

Prečila sva most čez Savo in obiskala še lepo vas Ljubno, ki je dobro vidna iz avtoceste. Romarska pot naju je dostavila na Brezje, kjer brez ogleda bazilike tudi ni šlo. Obiskala sva še bližnjo gostilno, ki ima precej cenejše blejske kremšnite kot na Bledu, dobre pa so ravno tako nasmeh

.

Prišel je še zaključni del najinega popotovanja. Skozi Mošnje sva nadaljevala proti Radovljici, tam nakupila vse potrebno za naslednji dan, nato pa poiskala prenočišče. Dobila sva kompleten apartma za precej manj denarja, kot bi naju stalo prenočišče za dva v planinski koči. Pripravila sva nahrbtnike za naslednji dan, sledila je večerja, nato pa le še postelja in lahko noč.

Smlednik zjutraj. Krasen dan se obeta :)

Pri šoli zavijeva na poljsko pot. Take podlage bo danes malo

V nasprotno smer gre oče kot nosač torb in dva nadobudna šolarja :)

Polja so zorana, vonjave pa so take kot sva jih vajena na španskih poteh :)

Pri Dragočajni spet zavijeva na krajši odsek makadama

A ne za dolgo. Do Kranja in še naprej bo podlaga bistveno trša

Spet midva, še vedno vesela in zadovoljna :)

Kotiček za počitek, dobesedno, a ga tokrat ne koristiva

Midva že v poletni opravi, tale četica pa skoraj v zimski :)

Spustiva se do Save in prečiva most. V ozadju Tekstilindus, nekoč velik onesnaževalec reke

Zmanjšava hitrost, ampak kaj Andrej sploh počne na cesti ?

Pešenca. Urejajo se še zadnje finese pred zimo :)

Spet sva na glavni cesti, ker ta vodi do edine gostilne daleč naokoli

Starejši možak ravno zapelje s polja. Cela cesta ga je polna :)

Krasna hiša ob glavni cesti v zaselku Dvor

Le malo naprej si privoščiva daljšo pavzo. Tu izveva za Kacinovo gobarjenje

Pred Zgornjo Besnico zavijeva desno na travnike

Uhojena stezica naju dostavi na gozdno cesto, ta pa nekaj nadstropij nižje

Eni od redkih hroščev, ki so dobrodošli :)

Trgovina in bar sta tukaj trajno zaprta, zato prečiva železnico, nato še most čez Savo

In to predvsem zaradi bazilike, do katere romajo že od pamtiveka

Počivališče ob avtocesti. Šoferska ni prav lahka …

Spet se je nabralo dobrih 38 km in skromih 700 višincev. Tudi asfalta je bilo kar veliko

(+8)

bagi15. 10. 2026 06:12:25

DAN 3 / Radovljica - Pokljuka …

Tretji dan sva štartala malo bolj zgodaj, ker je bil končni cilj Pokljuka. To je pomenilo več vzpona, načrtovala pa sva tudi nekaj obiskov prijateljev. Zaradi tega sva si vzela časovno rezervo, saj v takih primerih čas hitro zbeži velik nasmeh

.

Iz Radovljice sva se najprej spustila do kampa Šobec in po stari cesti nadaljevala do Bleda. Tam je sledila obvezna kavica v baru poleg črpalke. Standardno dobra, že mnogokrat preizkušeno. Nadaljevanje je potekalo po mirnih ulicah Bleda mimo starih vil in avtobusne postaje vse do Veslaške promenade pod gradom. Ta je bila začuda kar prazna, le nekaj kolesarjev se je preganjalo po njej. Malo pred veslaškim centrom sva zavila proti Rečici in še naprej proti Gorjam. Tam je tudi zadnja oskrbovalna baza za obnovo zalog.

Sledila je Krnica, nato še pokljuška soteska. Ta predstavlja najhitrejši vzpon na Pokljuko, ima pa dva kraka. Midva sva šla po levem, kjer je glavna atrakcija izjemno ozek prehod med navpičnima stenama. Dobro, da nisva v trgovini nakupila preveč zalog nasmeh

. V nadaljevanju se soteska razširi, a še vedno se čuti vlaga zaprtega prostora. Tudi rastlinja je temu primerno veliko. Sledilo je še nekaj hoje po ozki stezici, nato pa sva pri tablah za Pokljuko zavila desno na makadamsko cesto.

Markacije so naju hitro usmerile čez nekaj manjših planin, kjer so za letos že zaprli vrata. Enako je tudi na večji planini Kranjska dolina. Tik nad njo sva se priključila eni od pokljuških povezovalnih cest in po njej odšla v smeri končnega cilja … planine Zajavornik. Tam sva imela srečo, da je bila sirarna še odprta. Zadnje čase so namreč razširili turistično ponudbo za obiskovalce planine. Poleg tipičnih izdelkov se dobi tudi jedača in pijača, kar sva seveda z veseljem izkoristila nasmeh

. Tudi do prenočišča sva imela le še nekaj korakov. Gašperček je hitro segrel prostor in ob prasketanju ognja naju je hitro premagal spanec.