| lijaneja13. 04. 2025 10:12:36 |
Če sta me nedavno na vse pretege zavračala Stol in Jalovec, sem se imel včeraj fantastično.
Popolnoma zapolnjen parking v Krmi zapustim malo po peti uri. Čelko ugasnem po prihodu iz gozda, poletno pot kmalu okupira gladek led, ki mi povzroča težave dobrih deset minut, da preide v sneg. Le-ta je trd, zelo ugoden za hojo, z višino hitro narašča. Pri Prgarci si navežem dereze, čudi me le to, kako nikogar ne prehitim, saj imam dober tempo, ko je bilo spodaj toliko vozil. No, prve le zagledam v Kalvariji, pozneje mi vremenar pojasni, da je prespalo kar nekaj ljudi, ena skupina pa je šla direktno na vrh, da tam doživlja sončni vzhod. V koči naletim na glasen živ-žav, saj so se slednji ravnokar vrnili z vrha in premlevali dogodek. Nikamor se mi ne mudi, saj omenjeni poročajo o dobrih razmerah, privoščim si podaljšan zajtrk in spravim mokre cunje pod klop, tako da z močno olajšanim ruzakom zahodim v strmino Malega Triglava. Stope so res dobre, čvrste, na grebenu je na momente močno povleklo, na najožjih delih sem se nekajkrat kar malo prizemljil . Pravo nasprotje je bilo ob stolpu. Veter je popolnoma pojenjal, na nebu so se umaknile še zadnje koprence, kar nekaj časa uživam v samoti in škljocam, škljocam - brez rokavic. Dol je šlo veliko počasneje, tudi kakšno coklo z derez sem že moral odbit s cepinom, skale, kolikor je bilo vidnih, so bile v glavnem mokre. Ob povratku v kočo soba prazna, vsi so se namreč martinčkali pred njo. Ker imam časa na pretek, na filmu pa še nekaj prostora,sem moral iti poškljocat še na Kredarico, saj so bile razmere res čudovite.
Ta beseda pa je povsem neprimerna za hojo med spodnjim delom Kalvarije in Prgarco, saj sem 'zgoraj' predolgo zabušaval in se je sneg že močno ojužil, tako, da je bilo pikanje neizbežno. Tako neizbežno, kot dober pir pri Dani in drenu na avtocesti.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59
| (+11) |  | |
|
|