Ponedeljek, 1.8.2022
Vsako leto si zastavim ene 2-3 malo daljše ture. Ena izmed njih gre ponavadi čez Triglav. Letos je šlo takole:
Parkiral sem v Krmi in se v temi podal proti Rjavini. Pod pl. Zgornja Krma sem malo iskal tisto izrazito lovsko pot. No, trik je v tem da je ne iščeš, ampak jo enostavno zagledas in se odpraviš po njej. Pot pelje mimo stare pastirske koče, visje pa se spet priključi markirani poti. Ko markirana pot spet izrazito zavije proti Dovškim vratcom, sem jo ubral naravnost skozi Kravjo dolino - morda celo malo predaleč. Ampak tam je zaviti proti bombniku vedno loterija. Prav po travi ne gre, nekje bos sigurno naletel na gosteje poraščen teren. Tako sem prišel do razbitin letala, malo poslikal, nataknil čelado in se po meliscu povzpel proti Temenu.
Letos pot ni prav izrazito uhojena, tudi vse mozice je podrl sneg. Sicer sem postavil enega tako da ga bodo tisti ki vedo kje iskati prehod lažje našli; vseeno pa je potrebno kar precej pazljivosti, erozija je naredila svoje, tako da gre del prehoda kak meter višje in če ti spodrsne na grušču...
Uspešno sem prečil, potem pa naravnost navzgor. Vijugal sem nekako tako da se mi na melišču pod nogami ni vse podiralo in kmalu dosegel vrh Rjavine. Gor sta bila še dva fanta ki sta prišla po plezalni, malo smo se slikali, potem pa odšli novim dogodivscinam naproti.
Spustil sem se cez malo Rjavino, Stanicev dom sem preskočil in kar naravnost prečil na pot ki gre mimo Rži proti Kredarici. Tam sem naredil kratek postanek, pospravil palice in potem proti vrhu. Na poti seveda vidiš marsikaj, jaz vsem skupaj zelim le veliko sreče; škoda besed. Kmalu sem dosegel vrh, gor srecal nekaj znanih obrazov, na hitro pozdravil, vprašal za par nasvetov in kar hitro sestopil do Dolica. Tam se je začela kriza, noge niso šle nikamor, sonce je začelo prižigati tako da do vrha Kanjavca ni bilo najlepse. Poprovec sem tudi kar hitro pozabil. Ampak je šlo. Malo sem si odpocil, potem pa med obema vrhovoma Kanjavca sestopil proti Prehodavcem. Zagledal sem tudi greben m/v Špičje, ampak sem že drugič rekel da... drugič.
Na Prehodavcih sem naredil malo pavze, pojedel en dober Ričet, potem pa kar hitro potegnil mimo na pol praznih jezer čez Komarčo do Hotela Zlatorog kjer prodajajo najboljše hladno pivo na svetu. Vsaj v tistem trenutku se mi je tako zdelo.
LP, Luka