Danes sem po dolgem času skočil po moji klasiki na Triglav, sicer bi moral spremeniti vzdevek. Torej iz Zadnjice na Luknjo, potem pa gor proti Plemenicam. Nekje na sredini dohitim dva mlajša Avstrijca, imela sta pas s samovarovalnim kompletom, to pa je blo tudi vse, kot se je pozneje izkazalo. Seveda ju prehitim in že proti grebenu "stene" gazim ponekod tudi do kolen, del izstopnega kamina je tudi poledenel, zato sem že spodaj nadel dereze in z nahrbtnika snel cepin, tukaj sta imela fanta že kar očitne težave, pozneje sse jih na podih še videl na vrh pa nista prišla. Grem naprej čez zahodne triglavske pode, večinoma po snegu, pa potem gor proti Triglavski škrbini, tudi tukaj je nekaj ledu še več pa snega, je pa shojeno, saj so stopinje iz smeri Doliča. Nad Troglavsko škrbino snamem dereze, saj je proti vrhu večinoma kopno, le višje, kjer se pot prevesi nekoliko na zahodno stran je spet bolj pomrznjeno, vendar grem kar po kopnem grebenu naprej in na vrh. Vmes sem opazil dva, ki sta prihajala po grebenu od M. Triglava, eden je kmalu prišel tudi na vrh, drugi se je že sodaj na grebenu obrnil in sestopil proti Planiki, menda je imel dereze, pa mu ni šlo. Z Dušanom, sva potem na toplem sončku ob brezhibnem razgledu še malo poklepetala, nato pa sva odšla vsak v svojo smer. Sestopil sem na Dolič in po mulatieri nazaj v dolino. Verjetno zadnji tako topli dnevi, dereze in cepin pa vsekakor nujna za vzpon na vrh.