Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Muzci

Muzci

Natisni

Jernej9684. 03. 2026 12:07:10

Po mnogih letih sem se spet odpravil na Muzce (27/28.2.2026). Prvič v zimskih razmerah. Po znani poti št. 737 iz zgornje Terske doline (Valle Musi) mimo bivaka Dino Brollo.
Spričo snežnih, vremenskih in plazovnih razmer sem si želel sam vzpon in sestop v zgornjem delu opraviti zjutraj, zato je bilo načrtovano prenočevanje v bivaku samoumevno.
Vzpon proti bivaku sem začel ob sončnem zahodu. Na sneg sem stopil v značilni travnati dolinici na višini 1350m. Snežna odeja hitro doseže globino enega metra. Zgornja plast je trša, a ne nosi človeške teže. Pod njo je sneg mehak in moker. Do bivaka je hoja po snegu naporna in zamudna. Po gozdu so mi bile markacije v veliko pomoč. Rdeče-bele oznake na drevesnih deblih so bile v soju čelne svetilke že od daleč lepo vidne. Nad gozdno mejo markacij ni bilo več, pokrajina pa zalita z debelim snegom. K sreči tudi do bivaka ni bilo več daleč in zadnji del sem si pri orientaciji pomagal z Garminom. Vzpon do bivaka mi je z vsemi peripetijami vzel 5 ur. Noč je bila jasna a topla. Temperatura je ostala nad ničlo, a zaradi sevanja in suhega zraku je sneg do jutra lepo pomrznil. Zjutraj startam že pred sončnim vzhodom. Od bivaka naprej je greben na debelo zalit s snegom, ruševje je v celoti pod snegom, potrebne so dereze. Spodnja polovica vršne zavarovane poti je kopna, zato odložim dereze na začetku zavarovanega dela. Proti vrhu, kjer se teren rahlo položi, spet naletim na sneg. Ker so jeklenice pod snegom, si stopinje izkopljem s cepinom.Vrh je postregel z izjemnimi razgledi na vse strani. Vetra ni bilo in lepo bi bilo kako urico posedeti tu gor, a sonce se je neusmiljeno dvigalo in mehčalo sneg. Kar hitro sem začel s spustom. Kmalu pod bivakom sem se začel ob prečenju ugrezati do pasu in ponavljal muke prejšnjega večera do značilnega sedelca, od koder se pot začne spuščati v gozd. Z vsakim korakom se je potem stopnjevalo olajšanje dokler nisem spet stopil na suho in po strmi poti sestopil nazaj na izhodišče.
Vsekakor tura, ki mi bo še dolgo ostala v spominu.

Bivak Dino Brollo stoji na razgledni, izpostavljeni točki.

(+10)

darinka426. 05. 2026 18:45:54

Zahodni vrh Muzcev 1864m. 25.05. 2026 je prišel na vrsto. Nam trem nepoznana pot do včeraj. Bojan hvala za opis. Spomnili smo se tudi nate Jernej. Marijan je pravil o vajinem srečanju in debati o tem vrhu. Novozapadli sneg je prekrižal plane, da je moral nekoliko počakat. A kdor čaka dočaka. Izhodišče je bilo suhi potok pod turistično kmetijo La Alegra na 710 m nad morjem . Pot je lepo speljana. Veskozi strma do bivaka. Zagledaš ga šele ko si tam . Toplo je bilo. V gozdu klopi, kot je navada za ta čas. Bivak je čist. Opremljen in pospravljen. Brez kakšnih smeti. Naj tako ostane. Pozdravimo domačina, fanta , ki se odpravlja na vzhodni del . Mi smo namenjeni po zajlah na vrh Zahodnega Muzca. Zajle so dobro prestale zimski čas. Le na enem delu je ena nekoliko ohlapna, a ne predstavlja težav. Smo bili zgodaj na vrhu in časa je bilo dovolj. Pa lepo vreme nam je bilo naklonjeno. Sestop po poti vzpona . Zelo toplo je bilo na poti . Še klopi so bili nedejavni v vročini. Sicer sta jih Renato in un mlad fant, kar nekaj imela na razpolago. Zame in Marijana so zmanjkali. Ja če imaš dolge hlače se jih znebiš, če hodiš tretji ali četrti. nasmeh

Da ne pozabim. Ob poti nekje teče voda. Ob sestopu nam je prišla zelo prav , da smo se ohladili. Da se nismo domov peljali po tisti ozki cesti čez Učjo, smo šli raje čez Čedad. Lepa cesta. Brez zastojev. Tura kot si jo lahko le želiš. nasmeh

(+2)

ločanka26. 08. 2026 07:43:54

Vrh Muzcev-vzhodni / Monte Musi Est (1873 m)

V soboto sva imela prav zanimiv dan nasmeh

. Zapeljala sva se v Rezijo in naprej na sedlo Karnica, od koder sva izbrala pot na Monte Musi /737/, ki teče dalje mimo bavaka Brollo in naprej do doline Mužac oz. Valle di Musi - piše do tu 5 ur. Najin cilj je bil vzhodni vrh.
No, prav na sedlu pa se nama je pridružil simpatični, oranžni muc, ki se je kar od nekje vzel in naju potem spremljal kar lep kos poti. Na enem mestu se je pa odločil, da naju spusti naprej, a povsem zapustil naju ni. Naju je tam nekje počakal do povratka. Res naju je nasmejal in polepšal dan!!

O poti pa vse najlepše nasmeh

. Le tisti vrhnji del pod škrbino, ko pogledaš na drugo stran pod vrhom Veliki Rob, je nama šel malo na živce, a zato nama ni kvaril vtisa celotne ture. Začetek poti res skozi krasen bukov gozd, ki ga krasi škrapljast, kamniti svet v vsakem pogledu. Redko stopaš po tako lepi gozdni poti, sence in sonce med drevesi pa ustvarjajo prav mistično podobo, da ti je kar žal, ko se gozd poslovi in stopiš v svet balvanov. A tudi tam je lepo in odpirati se začnejo pogledi na vso okolico ter posamezne vrhove Muzcev, ki so reveži v glavnem brez imen. Očitno jih sploh ne rabijo, saj v marsikaterem pogledu delujejo kot celota. Od Zajavorja, Vrha Muzcev (dva), Veliki Rob, do Cadina, Cima di Campo....

Na vrhu pa nisva občudovala le pogledov na gore, pač pa tudi jadranje beloglavih jastrebov, nad krnico spodaj pa tudi skupino gamsov. To so bila poleg mačkona, edina živa bitja na najini turi, drugih nisva videla.
Res lep svet je tu med Muzci in pod njimi. Mislim,, da z njimi še nisva rekla zadnje besede nasmeh