|
| dprapr2. 05. 2018 07:23:06 |
Predvidevam, da so zelo dobre razmere. Včeraj so bili trije jutranji obiskovalci zelo hitro na vrhu žleba.
Sneg se prične na izravnavi pod kočo na Okrešlju.
 1 2
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| geppo2. 05. 2018 07:37:44 |
Lepo turo sta naredila!
lp
|
|
|
|
| janez.novak2. 05. 2018 13:15:15 |
Hvala za odgovor! Take razmere bodo verjetno še nekaj časa, najbolje bo, če temperature ne bodo previsoke. Pa še eno prometno vprašanje: ali cesta čez Pavličevo sedlo prevozna?
| (+2) | | |
|
|
|
|
| Domch3. 05. 2018 20:33:34 |
Cesta čez Pavličevo sedlo je prevozna.
| (+2) | | |
|
|
|
|
| gandalf4. 06. 2018 22:05:10 |
Na čudovito soboto, kljub nenajbolši napovedi, prekrasna tura. Že dolgo nism šel z hribov z tako velikim nasmehom. Dobesedno odklop od naporne službe in užitek do max. Razmere mešane, sneženo kopne. Ampak sneg ne povzroča nobenih težav, sicer ga je na določenih mestih še ogromno, ampak zgornjih nekaj cm, je ravno prav omehčanega, da dereze niso pokukale z nahrbtnika, zgolj cepin v roke in gasa. Žleb proti vrha še na debelo zasnežen, greben kopen in vroč, Latvica primerna za smuko, okrog Škafa gužva, sestop v Mrzli dol kopen, zadnji del pa uživaški sestop po snežiščih ki se zaključijo tik nad spominskim obeležjem ponesrečenim reševalcem.
Tura pa je bila Rinka - Okrešelj - Hudi prask - Mrzla gora - Mrzli dol - Rinka.
Srečen in varen korak vsem.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
| (+13) | | |
|
|
|
|
| lijaneja5. 06. 2018 13:32:41 |
Dobra turca, lepe slike. Je bilo po skalah lažje kot po snegu? Sl.5.
|
|
|
|
| gandalf5. 06. 2018 16:47:21 |
višina začetnega dela snega je problematična, ki je bila ostro odrezana in je presegala mojo višino. dalo pa se je po skalah BP,. Je pa višina snega na nekaj mestih presegala višino 4 m, saj tako je bilo sodeč po krajni poči.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| frajer10. 07. 2018 07:45:10 |
V nedeljo smo šli na Mrzlo goro iz Matkovega kota mimo škafa. Povratek nazaj proti Okrešlju. Pot je vredu, vendar še vedno rabiš (so priporočljive) dereze do Škafa in potem še enkrat malo višje, ko prečkaš snežišče.
|
|
|
|
| JTrogar11. 08. 2018 15:02:53 |
7.8.2018: Dan prej me pokliče prijatelj z Ljubnega, da bi ena z Zaloga rada malo migala. Zjutraj me ta pobere, na ljubnem prisede še Andrej in ob svitu smo v Logarskem kotu začeli z našo turo za katero smo se odločili šele med vožnjo proti Logarski dolini. Ko jima na vprašanje koliko bomo rabili do vrha odgovorim, da cca 6-7h, sta me malo čudno pogledala. Pot do Zabrložnice so lovci po lanskem vetrolomu res lepo očistili in smo še v jutranjem hladu kaj hitro prišli do lk na Zabrložnici. Tam smo se vpisali in nadaljevali z vzponom na Savinjek po njegovem južnem dokaj golem grebenu. Z njegovega vrha smo nadaljevali na Rdeči stolp, do katerega pa nas je že malo oviralo ruševje. Z njega je do travin pod Matkovim oknom na novo porezana pot. Neža, ki je bila pri oknu prvič, je bila nad njegovo lepoto navdušena. Seveda smo morali tudi prek njegovega oboka preizkusiti naše gibalne sposobnosti. Nadaljevanje prečenja nam je ponudilo obilo različnih užitkov. Zlezli smo tudi smer direkt po grebenu pri delu kjer je običajna varianta levo mimo macesna. Je kar precej zahtevna plezarija, sploh na delu preraslim z ruševjem. Pogled skozi okno zgoraj v navpično grapo spodaj mi je priklical v spomin moje prvo prečenje tega grebena. Pri škrbini na Hudem prasku sem pozabil na čudovito varianto po desni in smo šli kar po grapi, ki pa po levi strani tudi ponudi lepo plezanje. Nad grapo so me/nas zavedle porezane veje in smo se spet znašli na grebenu po katerem je le še malo do Latvice. Zaradi vročine smo se nadaljevanju po grebenu odpovedali. Vročina je bila v ostenju Mrzle gore res ubijalska, tako pri vzponu kot pri sestopu. Na njenem vrhu smo si čestitali za uspešno prečenje in uživali v razgledu. Le želja, da bi se meglice, ki so bile vse naokoli, pomaknile tudi malo nad nas, se ni hotela uresničiti. Na turi smo šele pri sestopu malo nad Okrešljem srečali prva dva pohodnika. Tudi na Okrešlju ni bilo veliko obiska,verjetno zaradi vročine. Je bilo pa spodaj toliko več obiska. Res krasno turo smo zaključili v Logarskem kotu z zelo okusnimi štrulji, hladno pijačo in prijetnem pogovoru, seveda pretežno o hribih.
Sotrpina, hvala za čudovit dan.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61
| (+14) | | |
|
|
|
|
| tisa11. 08. 2018 20:09:25 |
Lepo turo ste naredili Janez...naporno s čudovitimi razgledi....Čestitke!
| (+2) | | |
|
|
|
|
| Gorska planika13. 08. 2018 10:03:08 |
Janez, čudovito si zapisal. Včeraj sem iz Planjave opazovala naš greben in se spominjala...čeprav me je bilo kar malo strah, je ta divji greben nepozaben in vreden takega truda. Sta bila prava za spodbudo
| (+2) | | |
|
|
|
|
| Marx12. 09. 2018 15:12:49 |
Naslednjo sedmico, pondelek ali tork, grem obiskat najbolj nedostupno goro v KSA... Kakove so razmere?
|
|
|
|
| garmont12. 09. 2018 17:28:54 |
Marx, že nekaj časa nespremenjene.
Kar pogumno.
|
|
|
|
| panda18. 09. 2018 07:19:50 |
bravo Tonček
|
|
|
|
| Trobec18. 09. 2018 21:20:58 |
Hudi prask je bil že nekaj časa v planu. V nedeljo pa se je končno vse poklopilo. Malo pred 7 štartava iz Logarske. Do Okrešlja po markirani poti, par minut hoje proti Savinjskemu sedlu pa se desno odcepi komaj vidna stezica, ki kmalu zagrize v hrib, potem pa se sledi daljše prečenje pobočja. Orientacija na tem področju ni ravno najenostavnejša, komaj vidnih stezic je več, nekaj verjetno tudi gamsjih. Po dobre pol ure se znajdeva pod Hudim praskom. Plezalno najzahtevnejši je vstop v prask. Vse kar potem sledi čisto do vrha, je plezalno gledano lažje. Teren je precej krušljiv, vsak oprimek je dobro 2x preverit. Kmalu za nama pride še ena dvojica. Tako da sva po krušljivem terenu napredovala kot po jajcih. Vseeno je vsake toliko odletel kakšen kamen v globino. Tako da res apeliram na vse, ki se odpravljate v Hudi prask in vidite koga nad seboj: dajte mu/jim vsaj kake pol ure prednosti – zaradi vaše varnosti.
Na vrhu praska zavijeva na dokaj položno prečnico, ki se po par 100m relativne ravnine spet dvigne v nov kuloar. Malo više gor, ko postaja vedno bolj strmo, mi nekaj ne da miru »a ni napisano, da je najtežje plezanje na začetku?«
»Ja«
»Ker se mi zdi, da postaja skoraj težje«. No, ko se ozrem nazaj, pa malo niže vidim prečnico. Se mi je zdelo, da nekaj ne štima. Prebijeva se skozi gosto ruševje, malo gor po strmem travnatem terenu in prispeva na greben. Odpre se Matkov kot, po njem pa se vije markirana pot na vrh. Z grebena se spustiva na njo in to je to, kar je bilo najbolj zabavnega dela. Samo še po markirani poti na vrh in potem spust proti Okrešlju. No, saj tudi ta del je meni osebno ena najlepših in najzanimivejših označenih poti.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
| (+7) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.