Matajur

Sonce zahaja,
vse oranžno postaja,
lunca se dviguje,
meni pa sape zmanjkuje

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2019/01/soncni-zahod-polna-luna-in-matajur-1642.html

Izjemen dopoldanski pohod na Matajur danes. Kot vedno lepa in hvaležna tura...

Na Matajurju je vedno lepo, ko pa ni gneče je pa še lepše

http://sine771.blogspot.com/2020/01/matajur-1642-m.html

Kljub zelo poznemu začetku (ob 9.30) iz Avse danes brez derezic vrha ne bi videla. Poledenel sneg se začne še pod Idrsko planino in je tako do odcepa za Svino. Naprej je malo novega snega, kar samo olajša hojo. Razgled na Tolminske gore, zah Julijce, Karnijo in tudi Dolomitske velikane okrog poldneva presenetljivo dober. Južna stran v morju megle do doma na Matajure

Včeraj sem prav zaradi ledu rajši ubral staro pot. Na vrhu pa fenomenalni razgledi.

Za tiste, ki radi grizejo... (kolena)

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2020/02/matajur-1642-m-po-via-palma.html

Ja, koliko lepih koncev naše deželice se odkrije, ko se ne more po feratah in po tujini. Med njimi je bil tudi Matajur, ki sem ga sicer že imel dolgo v načrtu.

Gor iz Svina čez Svin(j)sko planino ter naprej po grebenu na vrh. Na celi poti le en (domnevam) Italijan na vrhu, ki ni niti odzdravil (ne vem ali ga je motil slovenski pozdrav ali pa je bil tako zatopljen v svoj dron ki ga je spuščal naokoli) in sva ostala na varni razdalji!

Spust do Maršinske planine (ja, na italijansko stran ccccc...), sneg je še delal nekaj težav in ja, je malo nevarno v takih razmerah. Naprej na italijanski strani seveda vse zaprto (tako slovenski dom kot it. koča), žive duše nikjer.

Nazaj šel po italijanski strani čez planino Glava in nazaj v Slovenijo do razpotja poti iz Avse od tam pa je še kake pol ure ponovnega vzpona do križišča kamor sem prišel na začetku s Svinske planine in potem seveda nazaj v Svino.

E, če bi vedel da pelje cesta na katero se ta pot priključi malo po prestopu meje, direktno navzgor proti križišču, bi prišparal kake pol ure spusta in ponovnega vzpona.

Ko bo meja odprta pa seveda še po Via Palma!

Včerajšnji obisk Matajurja vsekakor eden najlepših do sedaj. Snega obilo, cesta in parking, ki je bil skoraj premajhen, urejena. Ostalo v sliki.....

Januarska klasika ob polni luni

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2021/01/soncni-zahod-polna-luna-in-matajur-1642.html

V nedeljo iz Avše na Matajur, pot je bila rahlo poledenela v spodnjem delu (dovolj male derezice), proti vrhu trda podlaga in dovolj oprijema, da je šlo brez derez. V vpisni skrinjici ni bilo žiga.

Glede na vsa opozorila sva se z mojo bejbo včeraj odločila za bolj sproščeno turo.Skoraj neverjetno je,da sva sredi februarja Matajur obdelala z kratkimi rokavi.Gor in dol.Na vrhu kar precej planincev,dereze pa niso potrebne.Kljub na videz enostavni turi,se je iz vasi Svino pri Kobaridu,od koder sva startala nabralo skoraj 1400 višinskih metrov in 15 kilometrov.Zanimiva tura.

Spet nas je Matajur povabil v svoje kraljestvo

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2021/02/spet-soncni-zahod-spet-polna-luna-in.html

Včeraj čudovit dan na Matajurju. Parkirali malo pred vasjo Svino. V vasi sta le dve markaciji, ki zadoščata, da nas usmerita proti gozdu, kjer pa so od mostička naprej zelo pogoste. Del po gozdu se kar vleče, kolovoz dodobra zdrt in zelo strm. Strma tudi mulatjera v nadaljevanju. V tem delu srečali le eno pohodnico, ki se je že vračala.

Na Svinski planini veliko živine, sicer deluje planina precej zapuščena. Pot naprej do stika z običajno potjo iz Avse skozi visoke in bodičaste trave, polno skalovja, kot na Krasu, sicer ves čas markirano. Večkrat smo se ustavljali in ozirali nazaj na grebene, ki se dvigajo nad dolino Soče. Zelo razgledno.

Dan je bil vroč, šele na grebenu je malo zapihalo. Na tem delu smo našli tudi okusne zrele borovnice. Vrh čudovit razglednik. Obiska nekaj, a ne preveč. Tudi lepe table s poimenskimi oznakami gora.

Matajur me je spet povabil v svoj objem. Le kako bi se lahko uprl, če dodamo zraven še polno luno in sončni zahod?!?

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2021/12/soncni-zahod-polna-luna-in-matajur-1642.html

Bravo, Primož! Krasne fotke, zaradi takih pogledov hodimo še raje v hribe
In dobro izbrana dan in ura. Kot vidim, ne prvič

Hvala za lepe besede .
Ja, res je. Ob polni luni sem že kar nekajkrat obiskal ta prijeten vrh in imam stvari že dobro naštudirane. Kljub temu pa je vsakič znova krasno in zato se rad vračam v kraljestvo Matajurja .

Popoldne iz Avse na Matajur, zelo dolga pot, v gozdu je že gaz. Naprej nekaj vmes med gaz in luknjam, po grebenu Mrzlega vrha je spihano. Naprej pri spustu se ponovi gaz/luknje in na grebenu pod Matajurjem je ponovno spihano. Gor so bili verjetno večinoma Italjani, ki so prišli po krajši poti. Nazaj po isti poti, le da sem polovica poti pretekel z lučko na glavi.

Popoldne iz Avse na Matajur, po stari poti, zelo dolga pot, v gozdu je že gaz. Naprej nekaj vmes med gaz in luknjam, po grebenu Mrzlega vrha je spihano. Naprej pri spustu se ponovi gaz/luknje in na grebenu pod Matajurjem je ponovno spihano. Gor so bili verjetno večinoma Italjani, ki so prišli po krajši poti. Nazaj po isti poti, le da sem polovica poti pretekel z lučko na glavi.

Da se izogneva plazovom,se odpraviva na bolj varen vrh.Iz Avse čez Srednji in Mrzli vrh na Matajur.Vreme idealno,snega dovolj,pot shojena,priporočljive vsaj male derezice zaradi lažjega sestopa.

Hiter obisk tega čudovitega razglednika.

Pot iz Avse BP, v gozdu ledeno, višje zgoraj od Srednjega vrha dalje sneg zbit in trd, menjavanje tudi z nekaj kopnimi flikami. Male dereze ostale v nahrbtniku, previdnost pa ni odveč.

Na vrhu sem opazil, da so nekatera poimenovanja na razglednih tablah napačna (npr Chiavals nikakor s te strani ne more biti pred Zuc dal Borom, pa tudi vidljivost je omogočala da se je to lepo videlo “v živo”.

Nisem pa vedel do zdaj, kako izstopa Antelao po svoji prominenci in je res izrazito viden.

Čudovit, hiter potep.

LP,
Ben