Po tritedenskem prisilnem počitku končno spet tam, kjer sem najraje. V naših prelepih gorah. Cilj je bil Mali Draški vrh, do kamor sem sopihala še in še. Štart šele ob 12.30, pri avtu nazaj 17.00. Pot Rudno polje-Jezerce-Srenjski preval-Škrbina na Malem Draškem vrhu-Srenjski preval-Viševnik-Rudno polje. Do Jezerc gre pogojno brez derez(ic), do Srenjskega prevala obvezne, pot je deloma prehojena, se pa še vedno vdira in melje pod nogami, od Sr. prevala do MDV stopnice le deloma, deloma se tudi melje, na najbolj sitnih mestih pa požled in led. Mislim, ne bi si mogel boljšega želet
. Od Sr. prevala do škrbine pod MDV sem potrebovala 30 min, naprej na sam zahodni vrh nisem šla, ker se mi ni zdelo varno, nazaj pa 45 minut. Za nazaj je potrebna 100 % koncentracija in sestop brez najmanjše napake. Res me je zdelal in mi pokazal zobe. Vračala sem se ritensko, ni šans da bi sestopala tako normalno, no vsaj zame ne. Do Viševnika tudi obvezna zimska oprema, severna in južna pobočja so nevarna za zdrs. Z vrha Viševnika do dol bp z malimi ali velikimi derezami.
--------
pripomba 1: Predzadnja slika. Pogled Z Viševnika
vprašanje 1: Kako vzdržujete dereze, da vam ne rjavijo?
vprašanje 2: Kateri program, ki omogoča vris črte na sliko (zato da narišem pot), priporočate?