Macesnovec

Danes smo se podali na Macesnovec občudovat zlate macesne.Jutro je bilo v dolini Kot kar hladno - 1,5 stopinje, ampak dobro za hojo.Narava je vsa v jesenskih barvah svoje je pa še dodal včerajšni snegec ki je malo pobelil vrhove.Macesnovec je sicer lep razglednik, ki pa nam danes ni namenil razgledov, ker se je zavil v meglo ampak smo vseeno uživali v zlati barvi macesnov.Pot danes malo spolzka zaradi včerajšnjega dežja in snega, zato previdnost ni odveč.

http://martinsolar.blogspot.si/2016/07/macesnovec-1926m-1072016.html Včeraj bil na vrhu, kljub brezpotju je pot zelo dobro vidna
lp

Sva leto za letom govorila, da na Macesnovec bova pa šla, ko bodo macesni žareli, ali pa nič. Pa sva leto za letom toliko časa odlašala, da na koncu res ni bilo nič, ker so se prej usuli… . Zato sva letos pa kar šla, čeprav so macesni še zeleni… Ker roko na srce, niso zlati macesni tisto najlepše, kar ima ponuditi Macesnovec, še lepši so razgledi… in doživetje samote le streljaj stran od poti na bolj »ugledne« vrhove, ki doživijo mnogo več obiska…

V četrtek je bilo jutro v Kotu v nasprotju s pričakovanji kar zelo živahno, ampak na najino veselje so nad studenčkom vsi po vrsti nadaljevali po markirani poti, midva pa sva zavila levo na neoznačeno, vendar lepo uhojeno in lahko sledljivo stezo. Od tam dalje sva srečevala samo še domačine… . Zaradi severnega pristopa je v tem času pot dopoldne skoraj do vrha v senci, zato ponekod vlažna in malce spolzka, ampak z nekaj več previdnosti neproblematična. Sva pa opazila, da je narava zeleni barvi macesnov čisto malo po malo začela dodajati tudi že rumeno… 

Še namig za morebitne fotografske navdušence, ki bi radi čez kak mesec turo na Macesnovec združili s foto-seanso. Rana ura v tem primeru ne bo zlata ura. Macesni bodo sicer zlati, ampak žareli pa prav zgodaj ne bodo, razen tik po vrhom, ker jih mora za »tisti« žlahtni lesk obsijati sonce…

16. slika je pa..., brez besed.

Gita, simpatično si nam predstavila Macesnovec, zanimive fotke, poleti pa smo vseeno pogrešali tvoje dobre fotografije rož v rubriki Katera rožca je to?

Hvala obema, @zlatica, bom drugo leto bolj "pridna" tudi z rožcami , priznam pa, da mi je večji izziv v objektiv loviti živali...

Vsekakor ti gre oboje dobro od rok

Hja, pa še ena "črtica" na listi želja...zbudim se v Kotu in kljub temu, da dan ni obetal, se s sotrpinko poženeva na večno mokro in spolzko pot skozi Kot. Malo nad studenčkom, kjer te opozorijo na čistočo, zavijeva na nemarkirano, a dobro vidno pot. Megla še kar vztraja, a kljub temu je narava kazala pravljične obraze, se sramežljivo skrivala "za" meglicami in ja, drži, da je skrito bolj privlačno, kakor vse vidno...Malo pred vrhom, kjer pot zavije na drugo stran grebena, pa se nepričakovano obrnem h kolegici in dobesedno zakričim, hahahaha, saj so iz megle gledali spet najvišji Martuljški lepotci...razgled, pogled, slika vredna krika...mene je kar odneslo na vrh, in slišati je bilo samo škljoc, škljoc, saj ni trajalo dolgo...balzam za dušico in brez težav sva sestopili v pravljično macesnovo, megleno deželico.
Sestop po markirani previdno, nato pa na zasluženega kuhančka, hehe
sobota, 08.10.016

Danes je Macesnovec nudil vse, kar od njega pričakujemo: vlažno in spolzko pot v senčnem Kotu, pod vrhom tudi rahlo pomrznjeno, lepe razglede in seveda zlatorumene macesne.

Nič bat za pot, je ok, preverjeno danes. Marsikdaj poleti je veliko bolj mokro in vlažno kot je bilo danes.

Čisto pravi dan in hrib za ta letni čas.
O poti je bistveno povedal Mrki.

Dolgo sem odlašal pohod na Macesnovec, čeprav ni dvatisočak sem se letos le odločil, da ga obiščem prav v času, ko je najlepši z njegovimi macesni. S Kota sva s hčerko začela pot po markirani poti proti Staničevi koči.Po slabi uri hoje sva po približno po 50m od potočka (vzdržuj čistočo) zavila levo na brezpotje in ob lepem vremenu uživala ob fotografiranju še 3 ure. Po skoraj eni uri uživanja na vrhu sva se kar težko odločila za spust v dolino.

Lepo si je sedaj ogledovati s takšnega razglednika vse dvatisočake, ki ti jih je uspelo obiskati, kajne.
Čestitam za podvig!

Ja, kar malo pomisliš ali je res mogoče, da si obredel vse vrhove, ki jih vidiš okoli sebe. Ko imam včasih ob sebi kakšne mlajše generacije jim kaj pokažem in povem. Nekatere zelo zanima in sem opazil, da se je osvajanje dvatisočakov v Sloveniji zelo povečalo.Taki gledajo in poslušajo zelo navdušeno spet pa nakaterim ni čisto nič jasno. Jaz jim pravim, da je to edino kar nam v tej naši oazi miru še ne morejo prepovedati.Ko se tega nalezeš ne moreš nazaj! Lp.

Jure, se podpišem pod tole.

Čestitam Jure,lepo napisano.

Predvsem zaradi razgledov,ki jih nudi ta vrh ga danes zopet obiščem. Pot v Kot je lepo urejena,brez večjih jam.Zjutraj ob pol osmih je moj avto edini ,no ko sem se vrnil je bil še eden.Pot do studenca je suha ,razen nekaj metrov pod njim je ledenih.Melišče je prav tako brez snega,ko pa pot zavije na severno stran je na njej do vrha 1-2cm snega ,ki pa zaradi visokih temperatur ni pomrznjen.Na vrhu ostanem več kot eno uro ,pihalo je pa ravno prav da ni bilo prevroče. Vračal sem se po isti poti ker druge pač ni.

Na poti je samo še eno snežišče v grapi, ki pa se ga da obiti spodaj in zgoraj. Pri trenutnih temperaturah je sneg tudi zjutraj že odjenjan, tako da se ga da relativno lepo prečiti. Danes je bila vročinska nevihta še pred poldnevom, sopara pa temu primerna.

Krasna senčna za vroče poletne dni in popolno aerobno meditacijo, daleč od ponorelega....

Lep razglednik nas je privabil v svoje okolje. S planinskim društvom smo se podali na Macesnovec, katerega vršni del krasijo zlato-rumeni macesni. Sam vrh pa je gol, zato nudi tudi lepe razglede po okoliških gorah.
Pot iz Kota do studenčka je večinoma spolzka, nato melišče, med macesni pa strma in previdnost ni odveč.
Tura je zelo lepa za ta jesenski čas, sploh pa so razgledi tisti, ki očarajo vsakogar.