Res, prijavnina ni "tringlt", ampak, če razmislimo, gotovo vsak med nami zapravi na mesec vsaj € 15,00 za katere gotovo ne bi znal povedati kam so izpuhteli.
Priprava tako množične prireditve ima svoj stroškovnik. Žal nas je bilo letos, zaradi vodne ujme, samo 16.000 tisoč, lani 25.000 tisoč.
Prijavnina se porabi za organizacijo popotovanja, zagotovljeno brezplačno zdravstveno pomoč, v nuji brezplačen prevoz pohodnika s kateregakoli dela trase, priprava brošur, majic, varnostno službo, prometno ureditev, dodatne storitve SŽ , komunalne storitve, brezplačen topli napitek v neomejeni količini, vzdrževanje poti in oznak, letos so dodali tudi nove in traso podaljšali, ja to kar nekaj nanese.
Kljub tako velikemu številu udeležencev se ni nikoli pripetila nobena nezgoda in nihče ni ostal na trasi. Tudi tisti posamezniki, ki omagajo ob preveč gorečem čaščenju Martina ne ostanejo prepuščeni sami sebi. Domačini jih prenočijo in drug dan "dostavijo" nazaj do Litije.
Prireditev je odprta in vsakdo se lahko poda na popotovanje brez plačila prijavnine, a mu je kljub temu vse na voljo. In to je velika prednost, ki omogoča tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti tega izdatka, da so vseeno del tega dogodka. A, komur je do tistega štemlja, bo plačal ali pa ga nafehtal.
Osebno rada plačam prijavnino, ker denar ostaja doma in imam občutek, da z njim dobro gospodarijo.
In kaj je lahko lepšega od tega, da se poklonimo naravi, ljudem, ki jih na tej poti srečamo, okušamo domače dobrote, se družimo, si vzamemo čas zase in za svoje najdražje. S tovrstnimi prireditvami ohranjamo naše podeželje. Zakaj jim nebi privoščili tudi nekaj zaslužka?