Kot – V Gubah – okno - Dimniki - Luknja peč - Teme pod Rjavino – Rjavina – Kot (razmere 9.8.2020)
Ko se odpravljaš na neko novo in bolj zahtevno pot, se mora hkrati poklopiti več stvari: od vremena, psihofizične pripravljenosti, družbe in še kaj. Vselej si je dobro prej poiskati in prebrati vse, kar je bilo zanimivega napisanega o gori, dostopih in razmerah, no tukaj velja izpostaviti predvsem M&M opis razmer na Luknjo peč, ali Miheličev ali Habjanov opis v Brezpotjih – izlet pod št.26, ki Luknjo peč imenuje »Prestižna gora« in to dejansko, in z razlogom. Pot v dobršnem delu poteka po PP in se zanjo - kot se spodobi in tudi zasluži, imenuje »Kraljevska etapa«.
Iz Kota se resen vzpon navzgor prične čez gladek skok (II, nekaj klinov in ozek majhen žlebič ) nad ravnico V gubah, potem naprej po širokih gredinah, ki se kmalu navzgor zožijo v lepe ozke police, bolj ali manj vseskozi v levo proti od daleč vidni markantni rdeče - rjavi steni, za njo in malim pomolom spet po več etažnem žlebu navzgor, v levo … in še malo naprej (ko že obidemo piramido Luknje peči), in ko se nam v grebenu končno odpre okno, kjer prestopimo na južno in sončno stran, ki prihaja iz Krme. Ker smo že tu – se spustimo sprva navzdol in po južni zeleni strani grebena proti vzhodu, ki ga potem na koncu spet prestopimo na severni strani, še na kratek izlet na Dimnike (manj zahtevno) in se vrnemo po isti poti nazaj pod Luknjo peč. Vzpon na Luknjo peč opravimo iz vzhodne težje strani, kjer se varujemo, sestopimo pa na južno stran.
Od skalnega vznožja Luknje peči se povzpnemo na sedlo (Luknja), potem pa se prične kar dolgo, vroče in zoprno strmo gruščnato prečenje v smeri najprej navzgor, (pa tudi malo na dol) čez grape in police pod pod jugo-vzhodnimi stenami Rjavine, v smeri za Teme. V to smer žal ni več nobenih rdečih pik ali PP oznak. Če ni dobre vidljivosti ali če ne poznaš terena in ne izbereš dobrih prehodov, si tukaj lahko precej zakompliciraš in otežiš pot, saj je treba vseskozi paziti, da se ne odpelješ kam navzdol.
Podrobno opisovati pot in zahtevnost vzpona (zelo zahtevno brezpotje, obilo grušča, nekompaktna skala, velika izpostavljenost, težavnost plezanje povprečje I - II) na tem mestu, zato niti ni smiselno (vsi potrebni info, podatki in nasveti so tam - zgoraj navedeno!), zato nekaj več podrobnosti o izbranih smereh in aktualnih razmerah pod slikami. Vzpon po vzhodnem grebenu je precej težji kot iz južne strani, zato smo tam sestopili – a obilo grušča in z njim potencialne nevarnosti za zdrs je tukaj težava, ki velja praktično za celo južno stran.
Orientacijsko lažji pristop je iz Kota, kot pa pristop iz Krme s Temena, je pa slednji - južni dosti lažji po težavnosti samega vzpona na vrh Luknje peči.
Na Luknji peči je nova vpisna skrinjica, pod njo (Rdeča stena in Okno) – če greste samo po PP, pa še vedno lončka/kozarčka na pokrov s papirjem za vpis in vtis. Za tako turo smo porabili cca 10 - 11 ur, razen tistega znanega studenčka spodaj v Kotu pa druge vode ni in je teži običajnega rudzaka potrebno pridati še to.