Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Skuti (2532 m)?
Glasuj

Krniška glavica

Natisni
anazala29. 06. 2019 21:54:03
Grem v soboto na Krniško glavico. Upam, da bo lepo vreme, da bo lep razgled. Prebrala sem vaša doživetja. Piše, ko prideš na vrh je vse poplačano. Verjamem vam, da se trud splača. mežikanje
(+3)všeč
anazala29. 06. 2019 21:54:53
Grem v soboto na Krniško glavico. Upam, da bo lepo vreme, da bo lep razgled. Prebrala sem vaša doživetja. Piše, ko prideš na vrh je vse poplačano. Verjamem vam, da se trud splača. mežikanje
(+3)všeč
anazala29. 06. 2019 21:55:44
Grem v soboto na Krniško glavico. Upam, da bo lepo vreme, da bo lep razgled. Prebrala sem vaša doživetja. Piše, ko prideš na vrh je vse poplačano. Verjamem vam, da se trud splača. mežikanje
(+4)všeč
haridautovic6. 12. 2019 11:29:04
30.11.2019.Iz Zajzere mimo koče Grego na Krniško glavico,do koče pot kopna,od koče do jezera možno še brez derez,od sedla do vrha sneg trd brez vdiranja,Obvezna zimska oprema,,,,na vrhu sama u milini in tišini
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
(+3)všeč
redbull6. 12. 2019 12:43:25
Krasne fotografije

Srečno
(+1)všeč
turbo21. 06. 2020 20:12:50
sobota, 20.6.2020

Čeravno se italijansko samo sporazumevam, s pomočjo slovarja rad prebiram spletne novice iz zamejstva. O tem, kaj je novega v Beneški Sloveniji, ki je po novem Slavia Friulana, prej je bila namreč Slavia Veneta, in seveda o ljubi mi Reziji. Tako sem lani med novicami zasledil vest, da so v Zajzeri odprli novo planinsko pot imenovano Sentiero Alfonso Della Mea, v spomin na alpinista in gorskega reševalca, ki je živel v bližnji Ovčji vasi. Istega dne kot Della Mea je umrl tudi Mario Gariup, eden zadnjih slovenskih Čedermacov, župnik v Ukvah. Della Mea je bil Gariupov faran, bila sta prijatelja, usoda je hotela, da sta se poslovila istega dne, samo nekaj ur narazen, samo nekaj kilometrov drug od drugega.

Pot so odprli lani jeseni, potem je zapadel sneg, zatem je prišla epidemija, želja po obisku Krniške glavice po tej poti pa ni utonila v pozabo. Na poti do Zajzere je deževalo vse do Gornjesavske doline, če bi tudi na izhodišču, bi dejal, da nama je odplaknilo turo. K sreči je bilo drugače, celo nekaj modrega neba in kak sončni žarek se je našel, ko sva vzela pot pod noge. S planine Zajzera sva se po cesti odpravila pod Montaž, na prodiščih sledila poti CAI 616 do poti CAI 639, šla še malce naprej do naslednjega odcepa in tam udela pot CAI 639a oziroma Sentiero Alfonso Della Mea. Kmalu naju je pripeljala do potoka, nad katerim je bilo nekaj slapičev, princesko sem prenesel preko, potem pa sva nadaljevala strmo navkreber po gozdu, kjer skorajda nisva imela razgledov. Višje je gozd postal redkejši in počasi prešel v odprt svet, kjer sva med grmičevjem kmalu prišla do stika s potjo CAI 611. Levo dol se gre proti poti CAI 616 in po njej navzgor preko Nabojsovega sedla do koče Pellarini ali navzdol v Zajzero, midva pa sva nadaljevala desno navzgor in po petih minutah prišla do bivaka Stuparič, skritega nekaj višje za robom. Nadalje sva prečila pobočja pod Montažem, šla preko dveh snežišč, kjer nama mehak sneg ni povzročal težav, in na razpotju, kjer gre levo gor pot na Foran dela Grave, zavila desno proti Krniški glavici. Še malo sem ter tja skozi rušje in že sva bila pri ruševinah, od tam do vrha pa je bilo samo še nekaj korakov. Počitek, malica, prve letošnje hruške. Spomini, želje, obilo obojega, tudi kakšna solza sreče in žalosti, odvisno na kaj sem pomislil, potem pa sva že morala navzdol. Sprva previdno, precej krša na podrti poti, gledano skozi pasje tačke seveda, potem pa prijetno do sedla, od tam mimo jezera in koče Grego do avta pa blata do kolen. No, pretiravam, priznam, do gležnjev pa skoraj. Lepo je bilo, nadvse prijeten dan. nasmeh

https://tubojan.blogspot.com/2020/06/jof-di-sompdogna-krniska-glavica.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
(+10)všeč
2061alessio22. 06. 2020 20:36:25
welcome back Bojan, a morem dodati še nekatere markacjie na 639A ali je dovoli slediva? nove table v temu koncu sem narocil( tudi slika 23), cakam; morebiti da letos bojo naredili tisti drugi del gozdarske ceste iz koce dol do malga Lussari (dobro za kolesarjie , za nama pac bo ostala tista blata kot zmerajmrk pogled) , še eno vprašanje, ali pri biv. Stuparich si videl ce so namestili tisto opozorilo za covid-19 ( slika 3 ) ?
(+2)všeč
turbo22. 06. 2020 20:47:18
Alessio ciao,
jaz nisem imel težav z iskanjem poti 639 in 639a. Markacij se mi je zdelo dovolj, tudi količkov je dovolj. Nove table so od daleč vidne, stare markacije na drevesih tudi. Opozorilo Covid-19 je samo v dolini, na začetku poti 639a (moja fotografija 3), pri bivaku Stuparich pa ne! Tudi na vratih bivaka ni nobenega opozorila, v sam bivak pa nisem pogledal. Sentiero Alfonso Della Mea je lepa pot, zagotovo grem še kdaj po njej nasmeh
(+3)všeč
redbull22. 06. 2020 21:34:07
Zelo lepo ste uredili pot, table res krasne. Čisto drugačna slika kot pred letom/leti.
Srečno
100m pred Bivakom Stuparich1
všeč
turbo23. 06. 2020 06:23:18
(+2)všeč
2061alessio23. 06. 2020 08:11:11
obema hvala za info , slika table sem poslal predsedniku pl. poti CAI FJK naj pošle reklamacijo dobavitelju zaradi odlepitevjezen rdecega traka; tudi za tablo sem mu povedal da naj opozori oskrbnika društva iz Trsta.
(+1)všeč
2061alessio23. 06. 2020 08:17:20
sorry, oskrbnika iz Trsta zaradi ne namesteno opozorilo covid-19 pri bivaku.
(+1)všeč
ločanka11. 10. 2021 10:15:16
V soboto sva se povzpela na Krniško glavico po krožni poti in sicer pričela sva v Zajzeri in nadaljevala preko prodišča po poti 611, ki je Montažev odsek poti Carla Chersi, postanek pri bivaku Stuparich, kjer tudi ne moreš kar tako dalje. Povratek pa mimo zavetišča do koče Grego, kjer sva še enkrat občudovala potek najine poti, ki kljub vremenu, ki ni ponujal najlepših pogledov, nudi poln občutek zadovoljstva in budi željo po ponovitvi le te.

Res čudovita pot, uživanje na polno v malce divjem okolju, ki tokrat na vrhu Krniške glavice ni dopustilo daljšega postanka. Veter in mraz sta naju namreč prisilila k najhitrejšemu spustu do zavetišča, ki ga pred parimi leti, ko sva tu hodila še v snežnih razmerah, ni bilo videti.

Po vsaki poti pridejo tudi novi načrti, tokrat naju vabijo k obisku drugega dela poti Carla Chersi, ki povezuje bivake in koče v tem delu Julijskih Alp nad prelepo dolino Zajzerenasmeh.
v Zajzeri jutro1
jaz prvič po tem produ2
okno jasnine v smeri Špranje3
pogled nazaj4
po policah je vodila najina pot5
6
edino kritično mesto na poti7
preko stopnišča8
ob plezalni steni Cresta Berda vodi pot9
in pogled kvišku10
trave rumenijo11
12
13
ali Turn v policah (Torre Palizza), navdihujoča oblika14
pri bivaku Stuparich jaz prvič15
tu se pa odcepi pot za Amalio in Kugyjevo16
pogled nazaj17
18
19
pot nad Krnico20
21
preko starega snežišča ni bilo videti varno22
pogled nazaj23
nad dolino Dunje Due Pizzi in Piparji24
25
sva hitela z mrzlega vrha, a kakšno sliko je vseeno potrebno narediti26
27
pogled iz zavetišča28
zamegljeno, a tudi s soncem obsijano29
Poldašnja špica30
Nabojs in Viš nad jezercem31
32
Montaževa skupina z okolico33
pogled na del najine poti34
približan polno zasnežen detajl (Torro Dario Mazzeni  je nižje, kot  jeizpisan)35
(+6)všeč
bagi17. 02. 2022 15:26:27
Že drugič v zelo kratkem obdobju sva se znašla v Zajzeri, tokrat z namenom obiskati Krniško glavico. Nemalo sva bila presenečena nad slabo uhojeno potjo kljub daljšem obdobju stabilnega vremna. Prav veliko predhodnikov glede na sledi ni bilo, so pa te nekako držale človeka.

Krpelj tokrat nisva imela in tudi niso bile smiselne zaradi območjih trdega snega. Tam sva za lažje napredovanje uporabila dereze in tako je šlo vse do vrha in še dolgo nazaj. Vršna glava je najbolj problematična zaradi napihanega snega in deloma trde podlage. Gor sva prilezla po precej izpostavljeni južni strani, sestopila pa v okviru letnega dostopa na vzhodni strani. Srečala sva le dve Slovenki in nikogar drugega.

Še opozorilo … te dni je padlo nekaj novega snega in razmere so verjetno težje kot sva jih imela midva.
Že drugič zapovrstjo parkirava na gornjem parkirišču v Zajzeri1
Pogled na severno Montaževo ostenje2
Pot do koče Grego je večinoma še vedno pod snegom3
Koča je zaprta, oskrbnik očitno pride kasneje4
Takoj nad  njo zavijeva v breg5
Manjši bajer Laghetto di Somdogna je globoko pod snegom6
Najin cilj … Jof di Somdogna alias Krniška glavica7
Dolgo hodiva po senci in mrazu, vse do prve izravnave8
Pot je presenetljivo slabo uhojena, držijo samo stopinje predhodnikov9
Ujameva nekaj sončnih žarkov, nato greva spet v senco10
Že precej nižje si morava nadeti dereze zaradi zbitega snega11
Po tej grapi sva prišla. Tu poteka tudi letna pot12
Tudi v nadaljevanju je sneg mešanica vsega po malem13
Slabo vidne sledi predhodnikov naju zapeljejo na južna pobočja14
Vseeno izstopila ven na ravno pravem mestu15
Vršni greben je večinoma spihan, sneg je trd16
Pogled mimo Torre Alba v dolino Dunje17
Piparji in težavno mesto na meliščih pri prečenju poti CAI 649-F18
Pogled na Kamnitega lovca in Višarje19
Sestopava po vzhodnem pobočju  v smeri letne poti20
Čisto brez zametov in štrbunkov ne gre :)21
Večina poti je dogo v senci in sneg se ni prav nič ojužil22
Hodiva po svojih sledeh, zato nama gre navzdol lažje23
Sva tik pred prelomom. za nekaj časa se bova poslovila od sonca24
Koče je sedaj že odprta. Oskrbnik se je po novi cesti pripeljal z motornimi sanmi25
Sestop v dolino že dodobra poznava, le bolj leden je kot prejšnjič26
Sva že na parkirišču, tokrat nabito polnem. Večina ljudi koristi tekaške proge27
GPS sled prehojene poti. Naneslo je 8 km in 1000 višincev28
(+9)všeč
redbull17. 02. 2022 19:32:26
Lepi konci, krasna tura

Če bi pa krožno sestopila v krnico med Stuparichom in Grego v dolino Zajezere bi se pa verjetno mnogo bolj ugreznilo( beri: kot se je meni pred 3 tedni)
Srečno
(+3)všeč
Janez Seliškar20. 03. 2022 18:36:13
Prvih 10 minut od parkirišča je suhih, potem se začne uhojena, na nekaterih mestih poledenela pot. Zadnji del pred kočo se začne sneg, ki ga je pri koči bratov Grego več kot dovolj. Nadaljujeva v smeri označene poti, ki je do jezera uhojena. V nadaljevanju je še nekaj sledi, ki se kmalu končajo. Sledijo le še stare smučine, ki olajšajo hojo, saj je sneg suh in ne drži. V vršnem delu je sonce naredilo svoje in sneg je že ojužen, temu primerno se tudi predira. Pri sestopu se je sneg konkretno prediral in hoja je bila temu primerno težka.
Bratje Grego so kočo postavili na izrednem mestu1
Do vrha je še daleč2
Po vršnim delom3
Tik pod vrhom4
Viš z vrha5
(+2)všeč
turbo20. 03. 2022 19:35:02
Kočo so postavili v spomin na tri brate Grego, niso jo postavili bratje Grego (komentar velja za pripis fotografije 1) mežikanje
https://it.wikipedia.org/wiki/Rifugio_Fratelli_Grego
(+1)všeč
Janez Seliškar21. 03. 2022 06:58:19
Hvala "turbo"!
všeč
turbo20. 11. 2022 16:20:55
sobota, 12.11.2022

Petič ali šestič, to je zdaj vprašanje. Tokrat sam samcat, če me spomin ne vara, prvič tako. Po 616 do zatrepa doline, nekaj prej po nepotrebnem čez potok, zato malce nazaj in še enkrat čez vodo, da je šlo naprej. Višje v gozdu zapustim 616 in nadaljujem po 611 do bivaka Stuparič, vmes en kratek del poti podrt, tam predvidno. Pri bivaku obudim spomine na vzpon po Amalii na Montaž in minule vzpone na "glavico", potem pa se pomujam do vrha, saj je bilo kar hladno in vetrovno. Zgoraj poklepetam, se razgledam, naredim nekaj fotografij in že sem na poti navzdol, lačen kot volk. Kakih sto metrov nižje v rušju najdem zavetrn kotiček in si tam pošteno privežem dušo, od ugodja med ždenjem skoraj zadremam. Spočit in okrepčan lahkih nog nadaljujem navzdol, pri jezercu malce zastokam, tako lepo je tam, potem pa mimo koče nadaljujem do avta. Potep poln spominov, torej precej čustven, zna biti, da se ponovi kaj kmalu, to je takrat, ko bo dovolj snega za turne smuči nasmeh

https://tubojan.blogspot.com/2022/11/krniska-glavica-jof-di-sompdogna.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
(+7)všeč
J.P.20. 11. 2022 20:13:18
Zelo lepi konci, odlicna izbira za danasnjo napoved. Kljub soncku je bilo mrzlo in vetrovno na vrhu, ma smo bili veseli tega zimskega obcutka zraven krasnih razgledov. Pot je brez posebnosti, prihodnjic sestopimo se mimo bivaka Stuparich.
1
2
3
4
(+2)všeč
Stran:12345
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki