Krn

Blue330 cestitam za turo. Bi te prosil za kraj izhodisca, sm iz gorenjske pa nism glih domac v vasih krajih. Hvala. Lep pozdrav. Srecno

Izhodišče je planina Kuhinja nad vasjo Vrsno. Sama nisem bila sedaj gori tako, da mogoče se pride z avtom samo do vasi.

Krn 28. februarja. Sem upoštevala nasvete in se oblekla. Ampak danes je bilo na Krnu toplo in brez vetra. Bila sem edina pešakinja. Za mano sta prišla še dva fanta s smučmi.Po deseti uru sem pričela s hojo. Sem morala peljat naokolo čez Most na Soči in skozi Tolmin, ker je bila v Čiginju popolna zapora od 8- 16 ure. Pa nič zato. Snega je ogromno na plošči in tudi spodaj, takoj , ko pričneš s hojo. Ponekod se je vdiralo.Kakor kje. Nobenih stopinj ni bilo. Veter je prejšnje dni vse pomedel. Sem šla čez stene Kožljaka. Tudi sestopila sem tam. Precej strmo je bilo.Nisem se odločila za varianto pod Batognico, ker so tam verjetno klože.

Krn 9 . marca. Sva šla bolj zgodaj. Ker sva se bala , da bo sneg zmehčan. Pa se je dalo hodit. Zjutraj še nekaj jasnega neba. Potem ne več. Šla sva na vrh. In se pri zavetišču ustavila pri dvema smučarjema, ki sta danes prišla gor.Je na plošči nekaj novega snega. Zadnji del sestopa se je zelo udiralo.Strmine pa nisva videla ob sestopu, ker je bila gosta megla.

Darinka, zagotovo bom izbrala zelenega, če bom le imela izbiro

Krn danes 15/03/2018 zgleda da ni hotel gostov, zato se je že zgodaj zjutraj ovil v gosto meglo. S prijateljem sva štartala ob 4:45 s parkirišča na planini Kuhinja. Snega spodaj ni več, začenja se približno na koti 1200m, in to moker, vdirajoč sneg. V tako gosti megli je bilo nesmiselno in nevarno na vrh gazit, ampak prijatelj si je zelo želel gor. Po skoraj 4ih urah sva prišla do kote zavetišča 2190m, ampak zaradi pregoste megle ga nisva videla; si nisem upal preveč proti zahodu, saj sem se bal prepada in kakšne skrite opasti. Sklenila sva, da greva v dolino preden nou sneg in veter nama zbrišeta sledi in popolnoma zgubiva orijentacijo.

pametno ravnanje, blue....

Krn iz pl.Kuhinje, dobre razmere za pešake in turne smučarje. Na vrhu je malo pihalo, nazaj se je udiral cca 5cm, nižje več, tam se spustil po dveh grapah po tazadnji. Na koncu pa še ogled slapov.

Krn je bil danes takšen, kot sem si ga želela.Od jasnine do oblakov in vetra na vrhu. Nisem se obremenjevala, kakšen bo sneg, se bo prediral. Ob devetih sem pričela s hojo. Spodaj na travnikih pomlad. Nad planino Zaslap pa sneg. Veliko snega. Tam sem si nadela dereze . Nič se ni prediralo. Kdo bi si mislil? Veliko smučarjev je bilo danes. Manj nas pešakov. Zadnja sem zapustila vrh. Mateja sem srečala, a ga nisem spoznala. Zavetišče je lepo okrašeno. Kot pozimi. Sonce me je danes kar dobro ožgalo. Za dol pa se je prediralo, ker se je sneg zmehčal.

Si pozno štartala in res se srečala.

Ko grem sama se ne obremenjujem z uro.Na vrhu sem bila ob 12. 30. Časa sem imela več kot dovolj. Pot pa zelo dobro poznam. Nisem pa poslikala sneg v kupih, ki je pripravljen da se splazi, ko bodo višje temperature.Nekje na sredini, preden prideš na ploščo. Zato, kdor bo hodil tam - previdno.

Oprosti za pripombo ampak v zimskih časih je ura odhoda oz. prihoda nazaj ena izmed najpomembnejših stvari - še posebej v takih razmerah, kot so bile včeraj (sončno, razmeroma visoke temperature ter vlaga).

Dejstvo je namreč, da so lavinske razmere v popoldanskih (oz. že opoldanskih) urah BISTVENO slabše od jutranjih - sploh pobočje Krna, ki je cel dan izpostavljeno soncu.

Treba nujno zgodaj štartat še predno sonce vzide.

Odvisno, koliko časa porabiš za vzpon. Sem vprašala, koliko so rabili. Zelo različno. Boštjan M. pride prej kot v dveh urah.Če se sneg ne predira , kot se ni zdaj v ponedeljek, se da priti v treh urah in pol, kot piše spodaj.Jaz se držim svoje poti bolj levo.Je pa res, da te strmina, če greš naravnost utrudi. Zato je bolje iti cik cak.Tako je bila narejena gaz, kjer so hodili pešaki. Je pa res, da , ko bo topleje, bo treba bolj zgodaj štartat, ker se bo sneg še bolj prediral ob sestopu. Poleti je tudi sestop , če greš po plošči precej vroč.

Lunatixz
3.4.2018 Oprosti za pripombo ampak v zimskih časih je ura odhoda oz. prihoda nazaj ena izmed najpomembnejših stvari - še posebej v takih razmerah, kot so bile včeraj (sončno, razmeroma visoke temperature ter vlaga).

Dejstvo je namreč, da so lavinske razmere v popoldanskih (oz. že opoldanskih) urah BISTVENO slabše od jutranjih - sploh pobočje Krna, ki je cel dan izpostavljeno soncu.

Dvorezen meč. V resnici najhujše nesreče na Krnski plošči niso bile posledica plazov, pač pa zdrsov. Za te pa je mnooooogo nevarneje zjutraj ...

V večeru in noči z 2.4. na 3.4. se je v Krnskem pogorju (tudi pod ploščo) sprožilo kar nekaj talnih plazov, en večji tudi v Lužnici. Na srečo zvečer in ponoči...

V soboto smo se po Desni grapi (spodaj po levem kraku) povzpeli na Srednji vrh. Spodaj se je kar prediralo, v zgornjem delu pa je bilo trdo. Sledilo je prečenje Srednjega vrha, nato pa smo s sedla med Batognico in Vrhom nad Peski smučali pod Krnsko škrbino. Podlaga po večini trda z nekaj mehkejšimi deli. Vzpon na Škrbino po levem strmejšem delu, nato pa nekateri peš, drugi na smučeh direktno na vrh Krna. Smuka z vrha (ob 11-ih) po grapi odlična po putrčku (enako so poročali tudi z normalke po flanki). Po jeziku plazu smo se Franci, Bojan, Jože in moja malenkost pripeljali vse do 1100m.

več info

Napoved je za včeraj kazala na zelo toplo vreme, tako kot že zadnjih nekaj dni, zato bi bilo menda pametno zgodaj štartat. In res sem se odpravil že pred 5, tako da sem že kmalu po 6 krenil s Kuhinje. 2 avta sta že bila tam, ravno pa je prispelo še nekaj Italijanov. Šel sem mimo Slapnika in Zaslapa, po kopnem na vrh grebena proti Kožljaku, tu pa zavil desno. Na sedlu se potem začne nekoliko debelejša snežna odeja, ki je bila cel čas pomrznjena. Niti cepin ni šel prav globoko. Proti vrhu je potem klasika. Cepin, dereze in grizenje kolen. Ali pa cik cak.
Razgled je bil danes res čudovit. Na vrhu je sicer malo pihalo, levo od koče pa je bilo nekaj zavetja. Dovolj za malico in pir . Potem pa so se proti vrhu že začele valiti trume, predvsem smučarjev. Danes je člo proti vrhu gotovo čez 40 oseb.
Pri sestopu je bil sneg že občutno bolj južen, nekje na 1800-1900m se je že začel predirat. In to ob 9.30. Ja, tisti, ki so sedaj hodili gor, niso imeli več ravno idelanih razmer.
Za dol sem izbral drugo pot kot gor in sem šel čim dlje po snegu. V zimskih gojzarjih je pač sestop po mehkem precej bolj udoben in hitrejši, tako da sem bil že ob 10.30 v dolini. Ne vem, če sem že kdaj tako hitro prišel z 2tisočaka.

Krn danes . Brez enega oblaka. Saj vem zakaj?. Ločanka je to uredila. Ne vem še na kakšen način?. Bo že povedala.Ali pa je turbo imel prste vmes.Srečala sem ju z Jožetom, ko sta sestopala od zavetišča malo nižje. Čeprav si nisem niti malo mislila, da ju bom srečala. Na vrhu sem bila čisto sama.Mirno je bilo. Za dol se je sneg prediral, saj je že čas , da skopni.Gor sem šla kot ponavadi po mojih poteh čez steno Kožljaka, dol pa tudi tam.

Na Krn sem si želela še v snežnih razmerah, saj so me pogosti Darinkini obiski le tega, močno navdušili
Včerajšnji dan je bil res kot posebna izbira za ta dogodek. Planine pod Krnom so že lepo pomladansko obarvane kot pravo nasprotje zasneženim vršacem v ozadju.
Že med potjo so se odpirali prečudoviti razgledi, še posebno so mi pogledi uhajali proti Škofiču in Rdečemu robu, pa tudi Vrh nad Škrbino se je s svojo konico prav bleščal v soncu.

Na vrhu pa popolna zimska pravljica, pogledi jasni in ostri vse do Ankogla in Hochalmspitza, ki me vedno navdušita tam iz ozadja.

Povratek po precej razmočenem snegu, ampak po riti se pa s Krna vseeno ne bi vozila. Lahko bi bilo prehitro in predaleč

Srečanje z Darinko na isti špuri je bilo pa res prijetno presenečenje, ki mu je bilo potrebno nazdraviti z Laškim pivom v Kobaridu.