Žal mi vreme danes ni bilo naklonjeno, da bi končno stopila na vrh Golice, zato se odločim, da se nadiham svežega zraka v okoliških hribih, no ja, hribčkih
.
Od doma me je markirana pot vodila do Križne gore, kjer sem malo postala, potem pa nadaljevala proti in čez zaselek. Nekajkrat me osvežijo dežne kaplje, ki pa jih je le za vzorec
. Po lepi stezici, ki se vije tudi po grebenu, pridem do cerkvice na Planici. Razgledov danes ni, zato grem naprej...proti Lavtarskem vrhu, kjer si ogledam spominsko obeležje, ki je postavljeno v spomin na padle borce, med katerimi je tudi narodni heroj Stane Žagar. Od tu nadaljujem po cesti do Čepulj, do katerih potrebujem kake pol ure. Nato pa naprej proti sv. Mohorju. Tod so prečkale hribovje kurirske poti, večkrat so se bili boji partizanov z Nemci. Srečam par srednjih let, ki mi lepo razloži kje je Špičasti hrib, kamor bi rada šla. Vračam se v smeri Čepulj, a samo do razpotja, kjer sledim dobro uhojeni poti do Špičastega vrha
. Danes je bil že 29.pohod nanj
, ki ga organizira Ks Besnica. Hitro se vpišem v planinsko knjigo in grem v smeri Čepulj do Planice, kjer zavijem ostro levo proti Crngrobu. Pot je lepo markirana in shojena. Pri cerkvici sem nekaj čez 20h, tako da me čaka še cca. 30min do doma. Po slabih 7h sem doma
.
Sicer nisem štela metrov v tisočih, a je bil pohod prijeten in sproščujoč. Vesela sem, da sem spoznala spet nekaj novih vrhov in bližnje okolice
.