Koštrunove špice 2502m

Viharnik, majhen popravek. Z Škrbine zadnje špranje pelje na Koštrunove špice pot Anita Goitan, ki se začne na Trbiški škrbini (Forc. di Riofreddo) preči pod Divjo kozo, Gamsovo materjo in Višem, ter se konča na Škrbini prednje špranje. Via Amalia je pot, ki pelje iz Zajzere na Montaž. Predvidevam, da ste v smeri koče Corsi šli pod Kapno steno in ste z vrha sestopili na Škrbino prednje špranje!? Glede kozorogov pa, jaz sem jih doslej največ videl na Veliki polici, to je pod Montažem v smeri bivaka Suringar.

Triglavski imaš prav,sem zamešal imena,lp. od Roka.

Naj obrazložim točneje vzpon na Koštrunove špice.Vzpon smo začeli po oskrbovani betonski poti št.628 vse do Viške pl.Naprej leva pot mimo Kapne stene-Parete delle Gocce,kjer so vidne linije nekdanjih utrdb.Od koče Guido Corsi naprej po poti za Viš,kjer se pot po 15 min odcepi na Škrbino zadnje špranje št.859.Naprej na vrh Koštrunovih špic po poti Anita Goitan,kjer je napis vklesan v skalo,obarvan z rdečo.Po prib.petnajst min vzpona,se desno na greben Koštrunovih špic odcepi lepo vidna in prehojena stezica.Prvi greben je lahko dostopen,naprej pa je treba preplezati skalnat odlom konca grebena in sestopiti v škrbino pred gl.vrhom.Tu do škrbine je še obhodna varianta po S polički,ki pa je v snežnih razmerah izpostavljena.Ta del za gornike ne predstavlja ovire,je pa na parih mestih izpostavljen.Naprej po v skalo vklesanih stopnicah,vse do tunela levo v goro.Tu še en prijem čez 3m skalno prepreko in v 2 min na vrh.Nazaj smo šli po isti poti,le da smo od koče šli po levi,soteskno hudourniški varianti.

viharnik, kak se zove taj dom?
prekrasan je !

Dom Guido Korsi je bil zgrajen dalnjega leta 1928,letnica nad vrati.Je precej zmahan,balkonske noge je utrgalo in so podšprajcane z železno cevjo,tudi ostalo kliče k obnovi.Oskrbnik je poročen z čehinjo blizu meje z Madžarsko,zato ga nadomešča prijazen fant mojih let z Madžarske.Pravi,da je bilo pozimi snega do žlebov koče,nazadnje pa je veter bril dva dni,kar smo čutili tudi v dolini.Obnova koče se pripravlja preko pl.sekcije.Lp-Rok

Podaljšano poletje je ponudilo odgovor. Povezati je bilo treba južna pobočja Viševe in Montaževe skupine z delčkom, ki je letos še manjkal. Ker sem tako ali drugače letos prehodila vso pot od Jezerske doline po dolini Belega potoka, pa Anito Goitan do Mojzesove škrbine, Cerio Merlone iz Škrbine prednje Šrpranje do stika s potjo Leva in Levo do Montaža, je ostal še delček Anite Goitan. Začetek na parkirišču Cave del Mole, pa po cesti (pojma nimam zakaj, znaka za prepoved ni, a tako piše v navodilih) do Viške planine. Na Viški planini v levo, do stika s poti s koče Corsi v bližini Kapne stene, potem pa spet levo proti Passo dela Scallini in na odcepu proti Škrbini. Desno po strmih travah, do vrha. Odcep za vrh je označen sicer le z možičkom, a je očitno kam je treba it. Potem pa po grebenu naprej, spust na Mojzesovo škrbino in do koče Corsi na najboljšo belo kavo v Julijcih. S koče po poti proti dolini, ki jo je treba po kakšnih dvesto višincih zapustiti (smerokazi so za vse, le za Viško planino ne). Poti se menda reče nemška pot, je pa slikovita, kot vse tam okoli. Kar naprej imaš občutek, da boš zagledal slap, zdaj z leve zdaj z desne. Pa ga ne. Vode je bilo polno, iz vseh luknjic je cezela. Izbran krog se mi je zdel primeren, saj so tave v začetku s škrbine prednje špranje kar strme in zoprne, dol grede pa je bila pot manj izpostavljena (čeprav še vedno), pa še do koče se ni treba posebej vračati. Vreme b.p., ljudstva nobenega (=0), koča odprta in prazna. Odprta bo še do srede oktobra. Lep je ta konec, lep...

Triglavska roža je milozvočno ime za rožo mogoto.

Lidija, kako dolgo je trajala ta krožna tura in ali je cesta do Viške planine normalno prevozna?
LP

Za turo sem porabila okrog 6 ur, pa okrog 1500 višinskih metrov nanese. Cesta do Viške planine pa je popolnoma lepo prevozna (malce strma že) in kot sem napisala, znaka za prepoved prometa nisem nikjer videla (ali pa spet kaj ne vem). Avto sem zato pustila pred zapornico (ki je bila dvignjena), mimo pa sta šla dva avta, predvidevam lovci. Bi pa avto na vrhu turo skrajšal za debelo uro zagotovo.

Zelo zanimiva zadeva na pogled in super slike! Me mika tudi ta vrh osvojit, da ne bo ostalo samo pri Višu in Špiku nad Policami (Poliški Špik), kot se mu je včasih reklo a se ime nikakor ni prijelo.

LidijaJesih:
Znak za prepoved je takoj za prvim levim ovinkom, od zadnjega parkirišča, na približno 1050 n.m.v., tako da...

Jože, prisežem, da sem si vse natančno ogledala nazajgrede,ker me je res zanimalo, pa ga nisem videla. Še spodaj sem se ustavila za vsak slučaj. Je pa res, da včasih kakšna reč v nos skoči, pa ne vidiš. Sicer pa, šli smo hodit, torej je treba od podna, a ne?

Včeraj sva štartala po zoprni betonski cesti (za nazaj dol še bolj) do Viške planine in proti Škrbini prednje Špranje, tam desno na pot Anita Goitan, kjer je potrebno kar paziti, saj je pot precej strma in poteka po travi. Na grebenu sva zavila levo proti Koštrunovim špicam, pot poteka po stopnicah in nato desno od tunela malo poplezala na vrhu gore. Res zanimivo. Spustila sva se do Škrbine zadnje Špranje (Mojzes) in nadaljevala proti Višu in mimo koče Corsi nazaj do avta. Še ena fajn turca v lepem vremenu.

Nata24, krasno!Tudi jaz bom šel naslednjo zezono več prek meje,letos sem šel samo na Špik Hude police in me je zelo privlačil Montaž.

Zajzera me je pričakala sveže oprana in v najlepši podobi. Prečim dolge prode, potem pa po poti proti bivaku Mazzeni (Majcen). Ko pridem v Špranjo grem v levo na pot Carlo Chiersi, ki pa jo kmalu zapustim in po starih poteh zavijem gor v Mojzesov žleb. Razmere odlične, s Škrbine zadnje Špranje zavijem v desno in proti Koštrunovim špicam. Na obeh vrhovih si pogledam vojne ostanke, potem pa sestopim na Škrbino prednje Špranje in od tam po dolgih snežiščih v Špranjo, pa do bivaka in v dolino. Lepa tura nad še lepšo Zajzero.

Pa je kaj nevarno na teh snežiščih ali so lahko prehodna?

Obstaja objektivna nevarnost zdrsa, Mojzesov žleb je v zgornjem delu bolj strm kot recimo Jalovčev ozebnik, ves čas je treba biti pozoren na morebitne votle dele po snežišči, če si ti kaj podre lahko padeš tudi več metrov globoko, lahko te tudi zasuje. Najbolj varno jih je prečiti pozimi, ko je vse zalito in pomrznjeno.

Aha tako je s tem, hvala za informacijo.

Danes smo popolnoma izkoristili dan.V planu so bile samo špice,potem pa smo pot kar nadaljevali.
Iz jezerske doline po cesti na Viško planino,kjer se odpre prava panorama vrhov.Nadaljevali smo na sedlo Prednje špranje,kjer je še veliko snega,ki pa ne ovira pristopa.Tudi potem pot na vrh Koštrunovih špic je brez posebnosti.Tu smo si ogledali ostanke norosti vojne.Nadaljevali smo v smeri Viša na Mojzesovo škrbino.
Nadaljevanje sledi pri opisu razmer na Viš.Lp

Od kar sem bila prvič v Zahodnih Julijcih, me ta del vedno znova vleče na obiske. Vedno ostanejo v lepem spominu in z vsakim letom je manj zadrege, kam v te konce. Kam? Na vse vrhove se je lepo povzpeti, ravno kamorkoli se boste odločili, boste težko zgrešili. No, kakšna škrbina ni najlepša, a pustimo detajle. Za dvodnevno turo zato izberem kot izhodišče Pecol, najprej mimo lepih planin do prelaza Passo dele Scalini, nato se na odcepu usmeriva proti Škrbini prednje Špranje, kjer z levim očesom opazujeva jutrišnji začetek poti Cerio Merlone. Na Škrbini pogled proti Zajzeri, nato pa na desno, po strmih, izpostavljenih pobočjih Koštrunovih špic. V dobrih štirih uricah od izhodišča sva na vrhu, še enem dokazu človeške neumnosti. Vrh je prevrtan s tuneli, ostanki prve svetovne vojne. Kasneje sva v koči brala literaturo in gledala slike s tega časa. Brez komentarja. Potem pa mi stokamo, ko nam začne zmanjkovati moči kje proti vrhu. Le kako so vojaki vse to zmogli? Z drugačno opremo in v drugih pogojih? Prav na vrh je treba od kaverne najprej splezati kratek skok, no vrh je potem kar takoj. Previdno se spustiva po nadelanih stopnicah nazaj na označeno pot, potem pa spet mimo ostankov vojne (mimogrede, gor so imeli napeljano s škrbine zadnje špranje vlečnico!) do Mojzesove škrbine. Celotna pot po Koštrunovih špicah je izpostavljena, strma in ponekod zelo drseča (kotalke).Na škrbini sva se nagledala kozorogov, mamic z mladički, nato pa sva se spustila do koče Corsi. Voda, ki teče nad kočo dela blagodejne tolmunčke, namakanje je bilo zdravilno. Koča je domača, oskrbnik Cristiano in njegova ekipa poskrbita za to. Bila je relativno prazna, spanje s planinsko izkaznico stane 10€, rezervirate lahko po meilu na njihovi spletni strani, za spanje imejte s seboj vrečo. Le Laško pivo, ki ga imajo je nekoliko drago (5€), sicer pa so cene kot pri nas. V hladu gora sva se lepo naspala.