Tudi včeraj, v sredo odlične razmere za hojo in za uživanje lepot Komne. Sneg ravno pravi za dobro hojo, pot po serpentinah ni pomrznjena, temperatura zraka super. Smo pa opazile, da so bližnjice kar pomrznjene in poledenele, zato smo si, ko smo se vračale, nadele dereze in le po serpentinah. Ne glede na to, kolikokrat smo že bili na Komni, vedno je lepo, še posebej pozimi, v soncu. Pri koči 70 cm snega, razgledi od Podrte gore do Mahavščka, Bogatina, pa Vrh gracije do Lanževice, pa vse do Debelega vrha...Najprej smo šle do koče pod Bogatinom, kjer smo srečale planince z ajdovskega konca, naše znance, lepo, da smo se videli. V koči sta prijazna oskrbnika z Uskovnice, ki sta pripravila odlično sarmo, zavitek.
Opazujemo naravno, skušamo si vtisniti vse lepote Komne. Obujamo spomine na pretekle ture, delamo načrte za nove...Seveda gremo tudi do doma na Komni. Lepo je srečati enega najljubših oskrbnikov, Hermana. Pravi oskrbnik, vedno razume utrujene planinke, hvala. Kavica je bila odlična. Prihodnjič prespimo na Komni. Rade bi ostale, a se moramo posloviti...Skupaj 17 km, 1000 višincev.