Skupek misli po vcerajsnjem pohajkovanju iz Krme na Dolica in nazaj.
1. Ob sestih zjutraj je nadaljevanje na zadnje parkirisce loterija, na kateri sem tokrat izgubil in se vrnil na predzadnje parkirisce. Tist slab kilometrcek sem prehodil v manj casa kot je trajal poskus proti prvemu parkiriscu (voznja tja + voznja nazaj + izguba casa pri obracanju medtem ko tudi ostali obracajo in srecevanju z drugimi vozili ki niso vedela kaj bi)
2. Dvig iz Krme: kot vedno. Bilo je nekaj ljudi, ampak vsi hodijo z istim tempom tako da je srecanj pravzaprav malo.
3. Na Bohinjska vratca: tokrat sem bil tam prvic. Samotno, dobro oznaceno. Na enem mestu je potrebno veliko pazljivosti, neroden prehod, kot da bi malo odneslo pot. Ce bi imel s seboj sopotnike, bi delal obvoz; kazalo je da se morda da pod potjo; ne morem potrdit, nisem probal.
4. Mimo Vodnikovega doma proti Dolicu: koticki s senco se najdejo vse do 2000m (gozd spodaj, kaksen balvan zgoraj), sem jih veselo pozdravil ker sem imel s sabo psa. Presenetljivo samotno.
5. Komentar na psa: vzel sem ga ker je bilo hladno, vse je slo v redu skozi, imel se je fajn. V tipicnih poletnih temperaturah ga niti slucajno ne bi.
6. Dolic: hvalezno izkoristil moznost dobit hladno brezalkoholno pijaco na taki visini. Te dni se veliko menite o cenah, ces da so previsoke; odgovora ne vem, zaradi tistih ki so z denarjem na tesnem niti nocem stopat v bran sistemu koc, ki ga ne poznam, ampak vendarle: vcerajnja kokakola za 6EUR je bila boljsa od 6 enakih v dolini po 1EUR. V okolici Dolica srecam vecino ljudi na danasnji turi in kar pasalo se je na tej tocki vrnit na samotno pot proti Vodnikovemu domu.
7. Namen izleta je bil iti ocenit, kako bi zgledala tura iz Krma na Kanjavec. Cez palec bi se znali visinci v tem primeru dvignit proti 2200m. Ze samo do Dolica namrec naredis 1500m vzpona, a tudi 300m spusta, ki ga moras nadoknadit na poti nazaj.
8. Pot nazaj proti Vodnikovem domu se je vlekla. Sencke pod gozno mejo so super in vzel sem si veliko casa za polezavanje. Pri Vodnikovem domu je pipa z mrzlo vodo (hvala za infrastrukturo - koristim zastonj - vse prevec samoumevno). Vzpon na Bohinjska vratca je strm in bogato osoncen, a minil mi je hitro, verjetno zato ker sem se spocil v sencah. Ce bom kdaj to turo podaljsal se na Kanjavec in drzal ostrejsi tempo, bo verjetno tezje. V pozno popoldanskih urah je spust od vratc v Krmo povsem v senci, pod vratci je treba malo popazit na korak, potem pa pac v Krmo kjer se vlece kot ponavadi. Tisti zadnji kilometer do predzadnjega parkirisca noben problem.
Vsa uzivanja v samotnih kotickih so turo raztegnila na 13ur, odlicno porabljen cas.