|
| malenka9. 10. 2020 15:33:54 |
Majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis)
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:35:40 |
Navadni kokalj (Agrostemma githago)
1
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:36:33 |
Goli grahor (Lathyrus laevigatus)
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:37:52 |
Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)
1
2
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:38:53 |
Gosji petoprstnik (Potentilla anserina)
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:41:59 |
Topolistna kislica (Rumex obtusifolius)
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:43:33 |
Kamnokrečna lepnica (Silene saxifraga)
|
|
|
|
| malenka9. 10. 2020 15:47:16 |
Bavarska lanika (Thesium bavarum)
|
|
|
|
| velkavrh10. 10. 2020 11:43:23 |
Navadni kokalj je včasih rastel med žitom. Zadnja leta ga ne vidim več. Pogledal sem v Mali flori Slovenije še pod lanike in prebral, da jih v Sloveniji najdemo šest vrst.Pri pirenejski pa imamo dve podvrsti. Pogledal sem še kako je z nedotikami.Spadajo v družino nedotikovk-Balsaminaceae. V Sloveniji jih raste pet vrst. Stiri so tujerodne vrste -drobnocvetna-ne poznam ,žlezova ,breskvica -ne poznam in balfourova . Vse štiri so prišle iz Azije. Predusem žlezova nedotika se zelo širi in prerašča predusem ob vodotokih velike površine .
|
|
|
|
| velkavrh11. 10. 2020 11:42:36 |
Sedaj je čas, da malo pogledamo kaj smo letos posneli.Gledal sem za nazaj kaj nam je posredovala malenka.20.09.nam je posredovala slikco sviščevca , ki pa ne raste pri nas. Poljski sviščevec je bil to . Pri resastem sviščevcu -edini modre barve in pri nežnem sviščevcu ne bo dilem pri določanju. Drugače pa je pri recimo roznih oziroma vijoličastih sviščevcih. Pri nas raste torej devet vrst skupaj z resastim in nežnem. Določanje ostalih sviščevcev pa je prava umetnost. Imamo dlakavega(najdemo na Slavniku) ,liburnijskega/ najdemo na Snežniku),najpogostejši je čašast, ki nastopa v treh podvrstah,nemški-nastopa v dveh podvrstah,avstrijski-nastopa v treh podvrstah in zgodnji-nastopa v treh podvrstah. Določanje v priročniku Mala flora Slovenije je razloženo tako za čašastega ,hrapavega,nemškega,avstrijskega in zgodnjega -gre za različno obliko in čas cvetenja,zgodaj poleti so malo razrastli in nižji,pozno poleti in jeseni pa so višji in že od spodaj razrastli. Jaz razen resičastega in nežnega ne ločim ostalih.
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| otiv11. 10. 2020 18:37:23 |
silvo1952,mislim, da je to suho ozkolistno ciprje
|
|
|
|
| malenka11. 10. 2020 19:11:38 |
Velkavrh, pri lepnicah imaš veliko zmede. 5 - ni zeleno cvetna lepnica. Zelo verjetno kimasta lepnica, ena od podvrst. Barva cveta ni pommebna, gre preko zelene, rdeče do bele. Važna je oblika čaše, ki je pri zelenocvetni res izredno tanka in dolga, dokler se plod ne odebeli. Tvoja je zaobljena že med cvetenjem. 10 in 11 - nista skalni lepnici, s. l. ima precej širše liste - pa saj sem jih nedavno objavila in so v galeriji. Tiste na sl. 10 ne poznam, na sliki 11 pa je četverozobi slanozor. 14 in 15 - laška lepnica. 18 in 19 - planinski slanozor. Barva stebla ne igra vloge, so različne. Pomembna sta velikost in oblika delov rastline!
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| malenka11. 10. 2020 19:22:56 |
Velkavrh, lanike so težke za določanje. Domnevam, da je na sliki 3 tista precej velika - bavarska lanika. Take kot je na sliki 2, še nisem videla. Pri težjih vrstah je pomembno vedeti tudi podatke: kje, kdaj, kakšno je rastišče itd. Pri imenu za sliko 5 ti manjka črka: balfourova. V tekstu objave in pri sliki 6: žlezava nedotika, (ne žlezova). Pri imenih je pommebna vsaka črka. Na sliki 7 imaš drobnocvetno nedotiko, ima majcene cvetove bledorumene barve. Navadno sem tudi nedavno objavila, cvetovi so živorumeni in drugačne oblike, okoli 4-krat večji kot pri drobnocvetni. Cvetovi so posamični, v zalistjih po steblu, medtem ko jih ima drobnocvetna veliko skupaj v socvetju na vrhu rastline.
|
|
|
|
| malenka11. 10. 2020 19:49:17 |
Še o grahorjih in sorodnikih: 1 - brez stebla in listov ne morem potrditi. 3 - nikakor ni gozdni grahor. Lahko bi bil spomladanski. 4 - ni lečasti g., sploh ni grahor ampak grašica. Če je venec na zunanji strani dlakav, je hibridna grašica, če gol, je velecvetna grašica. Isto velja za sliko 8. 11 - ni velecvetna grašica ampak obplotna grašica Vicia sepium. 12 - vrsta na K. vrhu ni rumeni ampak goli grahor, preveriti je treba čašne roglje, po katerih se razlikujeta, in dlakavost. Rumenega pa sem našla na Poreznu. Leta 2008 sem na foto-narava objavila natančno sliko rumenega grahorja, kjer se vidi dlakavost in dolgi čašni zobci http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-30833 Goli nima dlak in ima čisto kratke zobce na čaši. V Mali flori piše (hvalabogu), da če ima rastlina vmesne lastnosti med obema (gre tudi za velikost lističev in cvetov), se določi kot L. occidentalis var. montanus. Ne vem pa, zakaj si tako ime zapisal ob sliki 2, kjer na tablici piše, da je tam rumeni grahor (brez 'var. montanus').
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| malenka11. 10. 2020 20:14:21 |
Petoprstniki, komentiram Velkavrhovo objavo. Prvih 8 slik je OK. 10 in 11 - OK. 9, 12 in 13 so iz skupine težko določljivih: sedmerolistni, pritlični, južni ... Nekateri botaniki menijo, da so pri nas večinoma vsi 'sedmerolistni' v resnici pritlični (P. pusilla). Težko je z njimi. Definitivno pa je tommasinijev zelo lahko prepoznaven, saj ima list po 3 (redkeje 5) široke krpe, ki so gosto polstenodlakavi. galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pid=37551&fullsize=1 Pa lep pozdrav.
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| malenka11. 10. 2020 20:19:45 |
Silvo 1952 Na vaši sliki je odcvetelo (semeneče) ozkolistno ciprje.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.