|
| Zvonček22. 07. 2018 16:35:41 |
Brankovemu čudovitemu izboru zvončic dodajam sliko širokolistne zvončice, Darinki4 in Kati1909 pa dobronamerna pripomba: zvončice in ne zvončnice. Lp
 1 2
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| Apolonija22. 07. 2018 16:50:07 |
Vito, bom gorske pustila drugim, ta ljubljanska pa je divja ščetica
5,6 pa lahko pogledaš v svoje alpsko cvetje, saj jo poznaš- kostanjevorjava detelja, črnikasti rman pa tudi
|
|
|
|
| otiv22. 07. 2018 17:45:08 |
Apolonija, hvala za imeni.
Ni pa pogosta ta detelja, jaz sem jo prvič videl in to pri Triglavskih jezerih,
|
|
|
|
| velkavrh22. 07. 2018 18:12:17 |
Otiv, od št. 1.do št.3. je izrodna zvončica -prepoznamo po majhnih pestičih, kar se vidi tudi na moji slikci.
št.4-vednozelena gladnica v odcvitanju.
št. 9-listi so od scheuchzerjeve zvončiče, kar je tudi točno razvidno iz moje slikce.
št.8-ne poznam.Kje si jo slikal?
|
|
|
|
| zlatica22. 07. 2018 19:13:25 |
Branko, lepo si to pripravil o zvončicah. Jaz dodajam še eno zvončico, za katero menim, da je Witasekina zvončica. Našla sem jo na Kamniškem vrhu, kjer se zagotovo nahaja. Bile so na treh lokacijah in sicer v avgustu,ko ponavadi cvetijo. Kaj meniš, je prava?
| (+1) | | |
|
|
|
|
| velkavrh23. 07. 2018 02:02:07 |
Res nas malo bega vse po vrsti ta scheuchzerjeva zvončica.Zgleda , da jo pomešamo z izrodno zvončico, ker imata podobna rastišča in cvetove.Obe rasteta višje v hribih,ampak na Kamniškem vrhu in na planini Jezerce pod Krvavcem jih že najdemo.Poiskati moram podroben opis izrodne zvončice, ki ga zaenkrat nimam. Vem, da ima izrodna zvončica kratke prašnice, ne vem pa točno kakšne ima liste.Na začetku poti na Zelenico-po sredini -pod kočo Vrtačo -ko se strmina že unese je polno neke nizke zvončice .Nikoli pa jo nisem natančno posnel in ugotavljal katera je.
Za scheuchzerjevo zvončico imam sledeči opis:
Raste višje v hribih.Posamezni cvetovi rastejo na daljših pecljih .Na vsakem peclju je navadno samo samo po en cvet .Cvetni popki so kimasti(visijo navzdol) Vtis same rože je , da je cvet kar prevelik za tako nežno majhno rastlino.Listi rastejo po celem steblu-so črtalasti,sedeči(ozki ,koničasti in niso nazobčani-pri dnu so resičasti).Listi cvetne so črtalasti in precej krajši od cveta.
V torek grem na botaniziranje Črne prst z priročnikom od Strgarjevih in še kakšnim drugim in bom res podrobno pregledal zvončnice in poslikal.
|
|
|
|
| Apolonija23. 07. 2018 07:41:59 |
Brane, ne vem, če si me razumel. Moja pripomba je letela na lističe na Vitovi sliki 9, kjer ugotavljaš, da so od scheuchzerjeve zvončice. Jaz pa sem prepričana, da so od trebušaste.
Se veselim tvoje Črne prsti
|
|
|
|
| velkavrh23. 07. 2018 16:38:07 |
Vem za vsaj eno rastišče alpske možine-ni na Črni prsti,vendar mislim, da je za cvetenje še malo prezgodaj.Od Igorja Drakslerja in Polone Strgar sem ta mali lepi dobrodošel priročnik dobro preštudiral.Žal močno pogrešam podatek kdaj kaka roža cveti.Ne poznam posameznih področij Črne prsti zato mi podatek, da nekaj cveti na Štukah nad Stržiščami nič ne pomeni,pa recimo ,da nekaj raste ob poti iz Pastirskega plazu proti Žalostnici.
Rad bi dobro poslikal julijsko orlico-je endemit južnih Julijskih Alp;točno poslikal avstrijsko obočnico-običajno je označen s tablico;pirenejsko vijolico; točno poslikal predalpski popon-raste skupaj s srebrno krvomočnico prav pod vrhom Črne prsti;bratinski rumeni svišč že cveti, morda že cveti tudi že vardjanov rumeni svišč, ki cveti malo kasneje;scopolijovo črnobino;hacquetov ušivec-bojim se , da sem zanj že prepozen;mayerjev ušivec(križanec glavičastega in julijskega ušivca);nazobčani rman;hoppejeve in nizke mačje tačke;dvobarvno kosmatuljo;julijski glavinec-jugovzodnialpski endemit;resasti gadjak; gorski dimek;kernerjev dimek;lučnikovolistni dimek;zajčicolistno škržolico;pozno lojdijo;zeleni volčji jezik;enolistno plevki;brezlistni nadbradec;
Ja, kar nekaj teh naštetih rož nisem še nikoli našel na Črni prsti.
|
|
|
|
| zlatica23. 07. 2018 16:59:21 |
Ja, Branko, kar precej dela si si naložil. Upam, da boš čimveč teh rožic našel; je pa v tisti knjižici tako široko področje Črne prsti zajeto, da bi človek potreboval 3 dni, da bi prehodil in pregledal še vse tja proti Črni gori na eno stran, pa proti Raskovcu, Konjskemu vrhu na drugo stran,p a po J strani nad Baško dolino,...uf!
Ker imaš veliko kondicije, verjamem, da ti bo kar nekaj uspelo. In mirno roko, ko boš fotografiral, ti želim. lp
|
|
|
|
| otiv23. 07. 2018 17:13:39 |
Živio, Brane!
Res bo zgodaj za možino... sem pogledal moje posnetke s Porezna in datum je 23.avgust.
Želim ti čim več izpolnjenih cvetličnih želja in pazi nase.
|
|
|
|
| peter224. 07. 2018 07:52:33 |
@ velkavrh
Ja, najlepše bi bilo dodati še GPS koordinate, ko bi roža pričela cveteti pa bi se ob njej prižigala rdeča lučka in se oglašal zvočni signal ... Se hecam!
Namen vodnička o cvetju Črne prsti sigurno ni podajanje tako točnih rastišč. Lokalnih imen je kot v vsakem kraju precej, zato je na zadnji strani vodnička dodan zemljevid z imeni teh rastišč. Nekatera so precej obsežna in sploh na primorski strani je težko točno napisati, kje kaj raste.
Kdaj kaj raste, je tudi težko napisati, ker je vse odvisno od zaloge snega. Ponekod, v najglobkih luknjah je šele pred dnevi skopnel in tam so razmere povsem spomladanske. Ne da se predvideti, ali bo nadbradec cvetel avgusta, kot je bilo običajno do sedaj, ali že v pričetku julija, kot je ponavadi zadnja leta.
Tudi le en dan za botaniziranje Črne prsti ni dovolj. Treba je priti večkrat v času cvetja.
Jaz sem goro obiskoval 13 let, da sem nabral dovolj fotografskega gradiva.
Torej Brane, pogumno naprej. Možine si danes sigurno našel že cvetoče. Ostalo (razen kar ni že odcvetelo) pa boš sigurno našel in boš najdb tudi brez mikro lokacij še bolj vesel.
Sicer pa sem te v odgovoru zadnjega maila vprašal, kaj bi rad našel, pa mi nisi odgovoril.
Še to: Avtor teksta v knjigi ni Igor Draksler, temveč Igor Dakskobler.
Lp
Peter Strgar
| (+4) | | |
|
|
|
|
| Zvonček24. 07. 2018 15:16:17 |
Danes čez Goljek na Polhograjsko Grmado, kjer raste Hladnikov grintavec.
Kaj je na sliki3?
|
|
|
|
| Zvonček24. 07. 2018 21:46:01 |
Ne, Zlatica, "moj" grintavec ni podoben temu na tvoji povezavi. Imam knjigo Toneta Wrabra Sto znamenitih rastlin na Slovenskem in listi Hladnikovega grintavca še zdaleč niso podobni grintavcu na sliki Dušana Klenovška. Komu naj verjamem?
Moj je verjetno spet bleščeči grintavec. Bom šla ponovno na Grmado, saj nam bi cvetel vse do jeseni.
Zlatica, morda veš, katera rastlina je na sliki 3? Bleščeči grintavec sigurno ni!
|
|
|
|
| Apolonija25. 07. 2018 09:19:46 |
Brane, bega te ozkolistni talin (Thalictrum lucidum)
|
|
|
|
| zlatica25. 07. 2018 17:09:25 |
Zvonček, malce sem pozna z odgovorom, ampka nisem vsak dan na HN. Odkrito ti povem, da ne vem zagotovo; ampak če pogledam liste na sliki od Fleichmannovega grintavca, ki sem ti jo pripela 20.7., ima ta tvoj liste popolnoma enake, so zelo bleščavi, so dvoje vrst, eni ob kraju rebrasti, eni pa gladki podolgovati in jaz ne poznam nobenega drugega grintavca, ki bi imel take liste. Ker so Grmada in pobočja pod njo tipično rastišče, kjer je Fleischmann našel tega svojega grintavca saj je to področje temeljito obdeloval, se mi zdi popolnoma možno, da je to prav ta. Če poznaš kakšnega strokovnjaka, ga daj preverit; tudi mene zelo zanima. lp
|
|
|
|
| Apolonija25. 07. 2018 19:23:40 |
Zvoček, slike so res samo slike. Na njih je prikazano, kar pač je, in tudi rastline so lahko v različni fazi "razvoja". Prav je, da se ne "pustiš motiti", če si v nekaj prepričana in raziskuješ naprej. Tudi mi večkrat samo poskušamo najti pravi odgovor. Imam Wrabrovo knjigo in Zlatica verjetno tudi, a vseeno ne bi kar tako zavrgla mnenja o Hladnikovem grintavcu --Scabiosa hladnikiana.
Pridružujem se tudi, da je na 3 najbolj verjetno Fleischmanovo grabljišče --Knautia fleischmannii
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.