Karnijska visoka pot ( Karnischer Hohenweg 403 )
|
| bagi4. 09. 2018 21:30:43 |
Karnijska 403 preči celotno gorsko verigo Karnijskih Alp od Silliana blizu Dolomitov do Thorl-Maglern pri Trbižu. Imenuje se tudi Pot miru v spomin na krvave dogodke iz prve svetovne vojne. Skoraj 200 km dolga pot je bila v tistih časih ena sama velika fronta in še danes je po njeni celotni dolžini polno vojaških ostankov.
Pot *Hochenweg 403* vodi večinoma po mejnem grebenu med Avstrijo in Italijo, v prvi polovici tik pod vrhovi ali čez njih. Zaradi ugodnih razmer sva šla v celoti po tej najbolj visokogorski varianti. V primeru slabega vremena ali kakšnih drugih razlogov so občasno možni tudi nekaj nižji obvozi, ravno tako z oznako 403 ali 403a. Za prenočevanje je predvsem na avstrijski strani na voljo dovolj planinskih koč. V visoki sezoni so precej zasedene in rezervacije skoraj obvezne.
Midva sva se odločila, da za letošnji dopust celotno pot prehodiva v enem kosu. Kot se je kasneje izkazalo, sva imela neznansko srečo z izbiro datuma, saj kljub kislemu poletju v vseh dneh ni bilo omembe vrednega dežja in niti en sam vrh ni bil v megli. Dežna oprema je tokrat odšla z nama samo na sprehod in kljub njeni precejšnji teži sva bila tega nadvse vesela  .
Začela sva nekaj naprej od Silliana in sicer v San Candidu, prav na začetku Karnijskega grebena. Do tja lahko pridemo z vlakom iz Beljaka, naju pa sta na izhodišče dostavila prijatelja. Hvala vama . Iz Ljubljane do tja smo potrebovali dve uri in pol.
Po nekaj odličnih kapučinih in slovesu sva se končno odpravila na dolgo pot proti Sloveniji. Prehojenega po dnevih nima smisla opisovati, ker je bil prav vsak dan poseben in poln doživetij. Pot je dobro vzdrževana, odlično označena, razgledi vseskozi čudoviti. S tempom nisva pretiravala, postavljala si nisva prav nobenih, danes tako modernih norm in časovnic  . Namesto tega sva raje lagodno uživala in obiskala še večino bližnjih vrhov. Njihova zahtevnost je različna, od lahko prehodnih zelenih vrhov do težavnejših skalnih dostopov. Večjih težav nisva imela, a sva bila na izpostavljenih mestih zaradi konkretne teže nahrbtnikov precej previdna.
Spala sva v urejenih, dobro organiziranih kočah s prijaznim osebjem. Običajno sva vzela polpenzion in pri tem koristila popust na članarino v PZS. Ta velja samo za prenočevanje. Za ceno nekaj evrov sva se lahko prav v vsaki koči tudi stuširala s toplo vodo in to je bilo po celodnevni hoji neprecenljivo  .
Postrežba je bila vedno odlična in ob določeni uri. Jedi so raznolike, daleč od našega ričeta, jote in pasulja. Zajtrki so bili večinoma samopostrežni in v neomejenih količinah. Lahko si se najedel do nezavesti in si poleg tega pripravil še malico za na pot brez vsake slabe vesti . Kjer se je le dalo, sva se ustavila tudi čez dan in si privoščila topel obrok.
Na koncu poti sva potegnila črto pod vsemi stroški. Preračunano so naju prenočevanja, tuširanja, vsa hrana in pijača prišli okoli 60 €/dan/osebo. Na tako dolgi poti kaj dosti ceneje ne gre, lahko pa prenočuješ v spalki ali šotoru pred kočo in na ta način prihraniš kak evro.
Za konec …
Dobila sva mnogo več od pričakovanj. Lepo vreme, čudoviti razgledi, res lepa pot, enkratne izkušnje. So poti, kamor greš samo enkrat in so poti, kamor se vedno rad vračaš. Karnijska 403 brez pomisleka spada med te druge .
Več napisanega še v fotozgodbi. Za vse informacije iz prve roke sem kot vedno dosegljiv na moj E-mail ali ZS ( oboje se nahaja v profilu ).
Še nekaj neizprosne statistike iz Garmina ( Montana 600 ) …
Koordinate začetka v San Candidu : 46°43''51.2"N / 12°17''03.9"E
Dolžina poti vključno z vrhovi : 190 km
Višinci vključno z vrhovi : 14.355 m
Za celotno pot potrebovala : 8 dni
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67
| (+31) |  | |
|
|
|
|
| bbugari14. 09. 2018 23:11:54 |
Fenomenalno, čudovito, čestitke...
Samo mali zgodovinski popravek: na sliki 27 je mejni kamen ki označuje leto namestitve (1920.) po sporazumu u Saint-Germainu (1919.), ne Rapallu, čeprav je meja tu ostala enaka kot prej prve svetovne vojne.
| (+3) | | |
|
|
|
|
| skalaš705. 09. 2018 00:21:42 |
Brez besed, rečem samo BRAVO in varen korak še naprej!
| (+4) | | |
|
|
|
|
| maks575. 09. 2018 06:53:40 |
Fantastično! Bravo! Iskrene čestitke!
Koliko pa sta na poti osvojila vseh vrhov?
| (+5) | | |
|
|
|
|
| geppo5. 09. 2018 07:49:27 |
Z užitkom prebrano in zanimiva foto prezentacija
lp
| (+4) | | |
|
|
|
|
| bagi5. 09. 2018 08:59:44 |
Vsem hvala za iskrene čestitke
@maks57 ... prehodila sva 33 vrhov
@bbugari ... hvala, dopolnjeno
| (+5) | | |
|
|
|
|
| zokmann5. 09. 2018 11:05:03 |
noro, čudovito, čestitke,
l.p
| (+4) | | |
|
|
|
|
| janez.novak5. 09. 2018 12:07:33 |
Čestitam! Vsak dan sta prehodila preko 30 km in 2300 višincev - kar ornk tempo!
| (+5) | | |
|
|
|
|
| lino5. 09. 2018 20:31:10 |
To pa je tako čudovit dopust, da že meji na prelepo pravljico. Srečno in veliko veselja tudi v bodoče želim. Lp
| (+4) | | |
|
|
|
|
| MatejaP6. 09. 2018 08:44:33 |
Tudi jaz se vam lepo zahvaljujem za čestitke in priporočam obisk, če le imate možnost, ker logistično ne predstavlja prevelikega zalogaja.
Te vrste dopusti so nama zlezli pod kožo, odklopiš glavo in samo hodiš ter uživaš v lepih razgledih, kjer ne vidiš konca
Naj nam bo vsem skupaj še dolgo dano tovrstno uživanje
| (+7) | | |
|
|
|
|
| 2061alessio12. 09. 2018 20:08:50 |
verjetno veste da na italijanski strani obstaja 7 dnevni pohod "traversata carnica" iz s.Candido do Coccau ( vas na meji pred Thoerl Maglern kjer se konca KHW 03 ); nadeljuje tako: s. candido-obstannersee hutte- m.cavallino-malga melin- passo palombino -val visdende- casera manzon-malga chivion- passo oregone-sorgenti del piave- rif. calvi- passo sesis- val fleons- casera sissanis- passo giramondo- lago volaia-rif. lambertenghi- sentiero spinotti-rif. marinelli- passo monte croce carnico- pal piccolo - pal grande- passo avostanis- malga pramosio-sella cercevesa- cason di lanza- pramollo-poludnig-rif. nordio-malga acomizza-sella bartolo-m.goriane-coccau . vec na spletni strani išcite "traversata carnica".
| (+5) | | |
|
|
|
|
| AI11. 10. 2019 13:55:36 |
Od Bagijeve objave mi zadeva ni dala miru.
Karnijce imam od nekdaj rad, hoditi osem dni po Karnijcih pa je blizu nirvane.
Predzadnji teden septembra je obetal vsaj štiri dni lepega vremena, tudi deset dnevna napoved je bila optimistična, zato je odločitev padla skoraj v trenutku.
Dva dni priprav, nakup nekaj manjkajoče opreme in študiranje (obsežne) Bagijeve dokumentacije, ki mi jo je prijazno poslal.
Prvotni načrt je bil odhod zjutraj od doma do bližnje železniške postaje, nato preko Jesenic, Beljaka in Lienza do Silliana. A se je izkazalo, da zaradi prestopov izgubiš precej časa, ki ga prve dan zaradi višine in razdalje ni ravno na pretek. Zato me je prijatelj prijazno dostavil v Beljak na štacjon, potem pa je šlo gladko in ob pol desetih sem že stal na štartu v Sillianu, kjer je tudi uradni začetek poti 403.
Pot do prvega vrha grebena, Helm-a, je lepo urejena, za lažji vzpon skrbi množica klopi in zgodovinsko-informativnih tabel, kjer si z veseljem odpočiješ za par minut in si ogledaš table z napisi v treh jezikih. Tudi vode od poti ne manjka. Dodatno so mi vzpon popestrile sladke borovnice, ki so na 2000+ metrih ravno dozorele.
Kar se tiče same poti, je več ali manj vse povedal že Bagi. Pot je res odlična terapija tako za dušo kot tudi za telo.
Brez solidne kondicije ni za iti, a nekih posebnih priprav tudi ne potrebuje. Večinoma se da, namesto po grebenih in vrhovih, narediti obvoz pod njimi. A s tem tura kar nekaj izgubi na atraktivnosti.
Večinoma sem sledil Bagijevemu načrtu in se povzpel na večino vrhov. So pa zato etape kar dolge in naporne in običajno sem bil med zadnjimi v koči.
Zanimivo je, da je podoben načrt imelo več ljudi, kot bi pričakoval. Precej je bilo tudi starejših parov. Večinoma so sledili "dolinskim" variantam in gneče na grebenih ni bilo, so pa zato bile koče bolj polne, kot sem pričakoval.
Kočam se pri spanju v hribih običajno izogibam, a izbire na tako dolgi poti ni, avstrijske koče pa tudi pustijo bistveno boljši vtis kot v naših hribih.
Žal pa se je karnijsko prečenje končalo prej, kot sem upal. Deset dnevna vremenska napoved se je žal motila in turo sem prekinil po štirih lepih dneh na Plockenpassu. Bistvo take ture je uživanje v poti in razgledih, zato mi hoja po dežju in megli res ni dišala. A se bom zagotovo še vrnil.
Za konec še enkrat hvala Bagiju, Mateji in Slavkotu za vse informacije in seveda prevoz domov.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38
| (+7) | | |
|
|
|
|
| matzaj17. 03. 2025 06:54:12 |
Pozdravljeni.
Mene pa zanima - tiste, ki ste pot prehodili - če hodiš samo po poti in se vrhovom izogibaš - ali je potrebna čelada?
|
|
|
|
| bagi17. 03. 2025 09:19:37 |
Zdravo
Pot 403 poteka večinoma po grebenskih poteh z nekaj alternativnimi obvoznicami. Pot je bila v osnovi namenjena vojski in je temu primerno tudi speljana. Marsikje gre direktno čez vrhove, večino pa jih obiščeš po želji. Midva sva čeladi sicer imela s sabo, a prav posebne potrebe po uporabi ni bilo.
|
|
|
|
| gasperv6. 07. 2025 18:33:13 |
Konec junija sva z ženo prehodila pot št. 403.
Za osnovo so nama bile etape iz vodnika Karnijske Alpe ter sled iz Mapzs (https://mapzs.pzs.si/path/139774).
Pri rezervaciji koč sva si pomagala z spletno stranjo https://www.karnischer-hoehenweg.com/
Koče so bile zelo polne prvih pet etap (do Valentinalma). Večina koč posluje samo gotovinsko. Tuš je na voljo v vsaki koči, hrana dobra, skupna ležišča pa niso prevelika.
Do izhodišča v Arnbachu sva imela urejen prevoz z avtom, po koncu pa sva brez težav in hitro prišla domov z javnim prevozom (avtobus ter dvakrat vlak).
Prvi del poti se drži višje nadmorske višine, okolje je gorsko. Vendar so tudi zadnje etape ponudile krasne razglede. Na poti so številna jezerca, opazila sva nekaj gamsov, obilo svizcev in pestro cvetje.
Z vodo na poti ni bilo težav. Pri vsaki koči se je dalo napolniti zaloge, pa tudi vmes je kar nekaj možnosti oskrbe.
Pot je bila v celoti brez snega. Označena je sicer dobro (z izjemo okoli Mokrin), vendar so določeni deli, predvsem v drugem delu poti, bujno zaraščeni z visoko travo ali grmovjem.
Će pogledamo posamezno etapo - ne izstopajo ne po dolžini, niti po višinski razliki. Vendar pa je hoja po osmih zaporednih dneh vseeno lahko naporna.
Pot št. 403 je izjemno doživetje. V kolikor vas zanima, jo toplo priporočam.
| (+7) | | |
|
|
|
|
| Indi6. 08. 2025 19:59:03 |
Sredi julija sva pa še dve planinki prehodili Visoko Karnijsko pot. Meni so bile predvsem fajn meni čisto nove gorske poti in razgledi. Vzdušje na poti in v kočah je bilo malo kot na Caminu, z nekaterimi pohodniki smo se pogosto srečevali in klepetali. Tudi kaki pastirji in gozdarji so nas kdaj ogovorili. Prespati se da skoraj na vseh avstrijskih in italijanskih planinah ob poti, le kontakte od tamkajšnjih koč je malo težje najti. Pa nemški vodniki po Visoki karnijski poti imajo krajše etape, kot jih predlagata Habjan in Bagi zgoraj, sem izvedela od nemško govorečih pohodnikov. ;-) Na izhodišče v Sillian Arnbach sva se pripeljali z vlaki, z odhodom iz Ljubljane ob 5:24 in prihodom v Sillian Arnbach ob 10:32 ter ceno 20 evorv.
| (+4) | | |
|
|
|
|
| bernarda hrovat7. 08. 2025 20:43:19 |
Pozdravljeni,
v naslednjem tednu nameravava z možem prehoditi Visoko karnijsko pot do Plockenpassa. Koče so zelo zasedene, pravzaprav niti v eni nisem mogla rezervirati prenočišča. A prav razumem, da se da prespati tudi pri pastirjih in ne le v planinskih kočah? A te v koči vzamejo pod streho tudi če je polna - tako kot pri nas - da spiš na tleh?
Za vsak odgovor bova zelo hvaležna.
|
|
|
|
| Lunatixz12. 08. 2025 07:28:02 |
Izkoristil sem lepo vremensko okno ter od petka do nedelje prehodil Visoko Karnijsko pot do Plockenpass-a - skupaj se je v slabih treh dneh nabralo okoli 60km in 4000vm. Gre za čudovito pokrajino in jo vsekakor priporočam vsem ljubiteljem daljših poti. Velika prednost je, da je na poti ogromno jezer in izvirov vode, kjer se je dalo kljub visoki vročini ohladiti (praktično na vsaki dve uri ali manj, izjema je samo del med Porzehutte in Hochweißsteinhaus)
Glede na zasedenost koč nisem imel druge, kot da bivakiram na poti (postavil ob mraku, spakiral ob 6 zjutraj), kar se je na koncu izkazalo za vrhunsko odločitev. Ker sem običajno dan zaključil kakšno uro naprej od zadnje koče sem praktično cel dan hodil sam, ljudi sem srečeval samo pri postankih v kočah, pa tudi tam jih ni bilo veliko.. vsaj v primerjavi z obiskom v TNP.
@Bernarda - koče so res zelo zasedene, ampak se običajno da dobiti kakšen prostor tudi brez rezervacije, vsaj to je bila izkušnja nekaterih posameznikov s katerimi sem govoril na poti. Seveda pa vseeno obstaja riziko, da so popolnoma zasedeni in kaj naredijo potem v tem primeru žal ne vem.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
| (+8) | | |
|
|
|
|
| bagi12. 08. 2025 08:43:15 |
@bernarda ... vsaka koča ima kakšno ležišče viška za primer zelo slabih vremenskih razmer, a ob lepem vremenu te bodo težko prenočili, sploh Avstrijci. To so bolj trenutne odločitve oskrbnikov, na katere ne moreš z gotovostjo računati. Naših variant spanja tam ne poznajo.
Na vsaki planini se tudi ne da prespati, na nekateri pa je to možno. Se bo pa Septembra Karnijska 403 malo umirila zaradi zaključka dopustov, če ti to obdobje seveda ustreza.
|
|
|
|
| AI26. 08. 2025 13:09:40 |
@Lunatixz, ker planiram nek podoben, čim bolj samooskrbni sistem za jesen, me zanima, kaj si naredil s hrano in vodo, si se oskrboval v kočah ali si imel hrano s seboj, vodo pa tankal ob poti?
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.