| pg5. 10. 2026 23:46:13 |
Zahodni greben Kalškega grebena, III/I-II
Stabilni, gorniško ugodni dnevi, kakršnim smo priča v minulem obdobju, so kot nalašč za raziskovanje manj znanih, skritih in pozabljenih kotičkov naših gora. Letos sem glavnino kopne sezone raziskovalno meril na alpski svet v tujini, končno pa je prišel čas za turo, ki sem jo imel v mislih že dolga leta - odkar sem prebral Habjanov skromen, a informativen zapis o njej na spletu in kasneje v Brezpotjih.
Po podatkih, ki sem jih uspel zbrati, se je po zahodnem grebenu Kalškega grebena odpravilo le nekaj pohodnikov - vsega skupaj sem našel tri malce neusklajene zapise - v svet, ki kljub temu, da je na očeh množic, ki stopajo od Suhadolnika do Kokrskega sedla, deluje nedotaknjeno in prvinsko. Z izjemo zares zelo redkih sledi predhodnikov na nekaterih mestih in enega možica v zgornjem delu grebena drugih znakov človeške aktivnosti v smeri ni najti.
Sam sem sprva morda malce predolgo sledil sicer razmeroma dobro uhojeni in z rumenimi packami zaznamovani poti od Suhadolnika mimo Neškarjevega plazu, ki si z zahodnim grebenom deli začetek poti in ga obhodi južno pod njim. Na sam greben sem po strmem brezpotju prilomastil le nekoliko pod zaporo, ki otežuje vzpon proti osrednjem delu, kjer se gozd prelevi v rušje.
Prehod proti rušnatemu delu grebena, ki ga omogoča strm skalnato-rušnati žleb, je ključni detajl smeri in doseže visoko II., v zgornjem delu pa na enem ali dveh mestih celo III. stopnjo plezanja. Kot nepriljudna nagrada za trud nas na vrhu pozdravi nepregledna širjava rušja, ki ga je treba metodično - ali s surovo silo prehajanja - preplavati v precej strmem svetu. Višje se med zaplatami rušja pojavlja vse več skal, nekaj skokov doseže največ II. stopnjo. Na višini blizu 2000 m se greben prelomi ob visokogorskem travniku, nad katerim se zoža v sklepni, skalnati raz.
Plezanje je v tem delu pravi užitek: pogledi pod nami so vedno globlji in širši, skala je kompaktna in smer tekoča. Zahtevnost plezanja po mestoma precej zračni rezi ne preseže II. Greben nas eventuelno izvrže na položno vršnje pobočje Grebena le nekaj minut hoje do vrha, ki ga dosežemo po nezahtevni južni poti.
Z vrha sem se odpravil po prijetni, mestoma zavarovani poti, mimogrede stopil še na Kalško goro, in se mimo zaprte Cojzove koče po razmeroma na novo nadelani poti vrnil k avtu pri Suhadolniku.
Vsekakor gre za divjo, pustolovsko turo v prvinskem ambientu, ki zahteva določeno mero občutka za orientacijo in tehničnega znanja, ni pa prehudo. Prebijanje preko velikih polj dozorelega rušja je precej mučno, zato pa nas nagradi s čudovitim poplezavanjem po dokaj čvrsti skali. Vzpon po tej smeri je tako razmeroma dinamičen in ga še neprepričanim pripravljenim priporočam - a naj si morda ogledajo video pred tem, da so si na jasnem, kaj jih čaka.
Ker posnetki povedo več kot slike, posredujem tudi krajši video vzpona: https://youtu.be/PGEEBeWSY1o
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
| (+9) |  | |
|
|