| lijaneja17. 09. 2026 11:54:44 |
Od mojega vzpona tu čez je minilo že nekaj desetletij, zadnji čas je bil, da ga ponovim. Kot v nedeljo na Kanin, mi je družbo delal Vito, z Jermance štartava četrt pred sedmo. Ob parkiranju vozil se po nekaj letih razveselim srečanja z Matjažem, ki je namenjen s kolegom na Planjavo. Po opisu vidim, da sta turo srečno opravila.
Sicer malce nenavadno, vendar tako kot zadnja leta hodim na Mrzlo goro iz smeri Kamniške Bistrice, čez K. sedlo in Okrešelj. V koči si privoščim čaj, peč ni zakurjena, zato obesim majico ven na štrik. Zanimivo, da ob množici parkiranih avtomobilov zgoraj in spodaj ne naletiva na nobenega pohodnika, šele med sestopom na Okrešelj se dva vzpenjata proti sedlu. Narava je zopet poskrbela za spremembo trase malo pred sestopom , saj je zglodala tako globoko strugo, da so morali markacisti pot prestaviti. Odlično so naredili. Pri novogradnji Noetove barke se ne ustavljava, mimo bivaka GRS v gozd, kjer se stezica kmalu izgubi, do trikotnega melišča naju bolj pelje instinkt. Najzahtevnejši je začetni del vstopa v steno, najbrž sva plezala v napačno smer, saj v bledem mojem spominu pred leti nismo imeli nobenih težav. Iz gladke stene, kjer v mojem dosegu ni bilo primernega in zanesljivega oprimka mi pomaga Vito, od tam naprej nobenih težav več. Nasprotno . Prav uživala sva v obeh grapah in med rušjem, jaz sem se držal smeri, Vito pa ves čas pleza po grebenu, z njega je sestopil šele na markirano pot, ki pripelje iz Latvice. Od tam pa do vrha gore je pot vsa v železju, ves čas oprezam za palicami, ki jih je nedavno odložil znanec, ob povratku pa jih ni več našel, vendar brez uspeha. Na vrhu se zadrživa v super vremenskih pogojih slabo uro, med tem časom prideta po klasični smeri gor še dva pohodnika. Vpisna knjižica v izredno slabem stanju, zapakirana v strgani tanki vreči za smeti. Dam jo v vrečko od mojih cunj, ki pa tudi ni najbolj primerna, zato naprošam morebitne obiskovalce za Ikeino vrečko, ki se dobro zapira.
Sestop do Okrešlja je trajal poldrugo uro, firbec me pelje do koče, kjer zgrožen opazim mačehovski odnos gradbincev, pravzaprav odgovornih za ta objekt, saj na dvorišču vse vprek leži drago plačan, s helikopterjem pripeljan gradbeni material, ki na prostem seveda hitro propada. Barabe fehtajo denar, ob 'normalnih lastnikih' bi moral bit dom že zdavnaj odprt, izgovarjajo se na pomankanje sredstev, od mene ne dobijo nikoli nič več. Upam, da bo zato tudi kdo ODGOVARJAL.
Slabe volje spet v breg, pred kočo se martinčkajo le še tadomači. Sonce je že nizko, zato jo tudi midva kmalu pobriševa dol, kjer je začuda še vedno nekaj avtomobilov...
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56
| (+10) |  | |
|
|