Zelenica – čez Može na Palec in Zelenjak – Vrtača (severni greben) ter Vrtača – čez Malo glavo nazaj na Ruševje in na Zelenico
ali okoli dolinice Suho Ruševje
Idealno jesensko vreme za tole prečenje okoli Suhega Ruševja. Na grebenski poti čez Može nič posebnega, skala solidna sidrišče za abzajl iz tretjega, je še vedno na svojem mestu in v funkciji za uporabo, tako, da zaenkrat ne rabite drugega kot 30m vrvi za ta abzajl. Nadaljevanje prečenja proti Palcu zahteva nekaj borbe z ruševjem, a nekako se človek navadi tudi nanj, saj mu včasih dobro služi tudi za oprijem pri plezanju, smo pa opazili, da je nekaj vej mestoma porezanih, kar pa je planincem tudi edini kažipot, saj možicljev tukaj ni.
Vzpon na Vrtačo iz sedla nad Zelenjakom čez severni greben seveda ni za vsakogar, plezarija v povprečju od II do III in povečini v zelo krušljivi skali, z veliko drobirja, orientacijskim problemom smo se v glavnem umikali z iskanjem rešitev v levo, gledano v smeri plezanja navzgor. V tem času je skala tudi večino dneva v senci, zato je potrebno izbrati primerno vreme, da razmere ne oteži še kaj drugega, kot le orientacija, no, zgoraj se udobno sestopi do slovenskega vrha Vrtače (kjer je vpisna skrinjica).
Greben proti vzhodu – čez Malo glavo je navzdol grede seveda težji za sestop, ampak v suhem in lepem tudi ni pretežak.
Za tale krožni izlet, gledano iz Zelenice - od doma, smo porabili skupaj dobrih 7 ur in sotrpina – no raje recimo uživača (Brane hvala za idejo in Markotu za podaljšek), pravita, da je bilo super, čeprav nismo imeli vmes skoraj nič odmora.