Gora Oljka

Kot že velikokrat, ko ni časa za kaj več, sem se tudi danes želela povzpeti na goro Oljko po Martinovi poti. Jutro je vstalo v živih oranžnih barvah, steza pa je bila rahlo pomrznjena. Moje občudovanje narave je po dolgem času spet zmotil divji prašič, ki sicer ni bil tako velik kot tista dva pred pol leta. Je pa pridivjal preveč blizu, da bi mi bilo vseeno in na srečo pravi čas obstal. Sem se že ozirala za kakšnim primernim drevesom, da mu pobegnem na varno. pa ni bilo treba. Lepo počasi sem šla dalje, a sem se seveda ozirala nazaj, da uganem še prašičje misli.
Še ne vem ali se jih bom navadila ali pa bom morala spremeniti pot.

He,he pa ravno prejšnjo nedeljo so imeli lovci odlov po celotnem teritoriju GO.
boš morala enkrat enega jagra s sabo povabit !!
Lp

Ja, izgleda , da res.
Sem videla lovce prejšno nedeljo, so zagradili pot od Juga proti vrhu, tako da ni bilo priporočljivo tam biti.
Jaz pa bom izbrala kakšno drugo pot, vsaj za nekaj časa, da pozabim pripetljaj.

Danes sem nabrusila pete proti "domači" Gora Oljki; vreme krasno, toplo, o snegu ne duha ne sluha (prav tako ne o divjih prašičih, ki so lani kolovratili okrog Juga) pot seveda povsem kopna, suha, teloha še ni, razgledi z vrha pa enkratni; v domu tudi letos prijazno postrežejo s slastno gibanico, mnjami; kolikor mi je znano, bo v soboto 21.1. tradicionalen pohod na Goro Oljko - Zdravju naproti; pa lp

Lepo pohodnica53, ja v soboto gremo gor

Tale lonček mi je pa zelo domač, ga imam doma, pa najraje pijem iz njega, mi je od vseh najbolj simpatičen

Hribovc88 pol se pa vidimo, sem zrihtala lepo "vreme";
tudi jaz ga imam; "domoljub",hehe

Super, vidim, da imaš veze gor

Dj še mal snega zrihti no, sam ne glih v soboto...

Na Sv. Neže god se nas je 15 planincev in planink PD Mislinja in PD Slovenj Gradec, udeležilo 30. jubilejnega pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko. Izhodišče pohoda je bilo nekaj čez osmo uro zjutraj nad pokopališčem Podkraj, od koder smo do Gore Oljke potrebovali uro in tričetrt. Kot že tradicija veleva, so nas tudi letos pričakale na vrhu trdo kuhane jajce (ker v tem času kokoši spet začnejo nesti jajca, ponekod rečejo, da sv. Neža kuram ritke odveže). Glede na to, da je to zimski pohod, o kakšni hudi zimi ni bilo ne duha ne sluha, saj je bilo vreme čisto pomladno.

Več o svetnici Sv. Neži si lahko preberete na spodnji povezavi:
http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/SVETNIKI/Neza.htm

V zgodnjem jutranjem času nas je kar nekaj stalnih "strank" gore Oljke. Nekateri se vsako jutro povzpnejo na vrh, nekateri pa smo občasni občudovalci jutranje gozdne svežine.

Pa te divji prašiči sedaj pustijo pri miru??

he, he...,
jaz sem se malo odmaknila od njih, ne hodim več po Martinovi poti(zaenkrat),tam imajo menda eno pot.
Sem pa zadnjič imela bližnjega psa za spremljevalca, pa je naenkrat obstal, ni želel dalje, samo poslušal je, pa je imel prav..., se je zopet slišalo kruljenje in divjo šelestenje, ko so prašički oddivjali proč. Torej se še potikajo tod, brez skrbi.

Včerajšnji sneg je po gozdu naredil kar dosti škode. Drevje še ni odvrglo listja, zato ga je moker sneg še toliko bolj obtežil. Nekaj debel in več polomljenih vej tudi na poti (iz Rečice mimo Juga), drugače pa lep, snežen sprehod.

Danes zjutraj pa je bila gora Oljka seveda brez snega in drevesa so bila zopet v jesenskih barvah. le še drevje ponekod leži čez gozdne steze po Martinovi poti. cesta pa je bila že očiščena padlih dreves. Za tekaške copate je bila steza seveda drseča ampak je tudi šlo.

Bolje gorniško podkovani so posegli po višjih vrhovih, mi smo se odpravili na Oljko.
Vreme božansko, pot lepo shojena, družba odlična. Kaj bi si človek želel še več?

Višina sicer ne pritiče njenemu imenu,
je pa fletno stati ob cerkvi na njenem temenu.
Pomladno cvetje prijetno se nasmiha,
sem ter tja kak kolesar prisopiha.
V vrtači pod cerkvijo še sneg leži,
soncu se smeji a vseeno počasi se topi.
Rada povzpneva se na Goro
vse za zdravje in gibčno telo.

Da spomin prehitro ne zbledi,
na prijetne prehojene poti,
se odpraviva na Goro Oljko,
da napolniva si radosti majolko.
Za dodatno polnitev poskrbeli so še mucki,
za naju bili so danes to lepi trenutki.

Pot na Goro Oljko je trenutno še zelo težavna. Na poti še ogromno podrtih dreves in se je potrebno pod njimi plaziti. Dom je trenutno zaprt.
lp

Podobno je na Žvajgi, najslabše se mi pa zdi vzhodno pobočje Dobrovelj, gledano iz
Malih Braslovč

Današnji lep dopoldan sem ozkoristil za skok na Goro Oljko! Snega je do 20cm, v dolini precej manj. Novi najemniki planinskega doma so stopili v velike čevlje, a jim gre odlično od rok, tako kot meni vilma z kavo! skozi gozd je "snežilo", tako da sem prišel solidno moker na vrh.

Gora Oljka - današnji dopoldan
lp