Golte

Kuža skoči, tudi ko so zraven ljudje, tudi preverjeno no, jaz sem vseeno odskočil kak meter proč, avtomatizem - beri strah lepa tura Zoran. Pa kot oba pravita, pravi občutek je tam zgoraj v levo, ko ti veter zapiha pod nožne prste... lp

Javorca-Boskovec-Ojstri vrh-Smrekovec
Pravi pomladanski potep. Do Javorce grem po Janezovih možicih, nadaljujem bolj kot ne po svoje in samo tu in tam pridem na označene poti.
Mozirska koča je imela precej obiska.
Več ob slikah.

Danes na obisk Janezovega kraljestva.
Se splača.

Na Golteh je pod področjem Krčmanske planine nastala obsežna poseka, ki je bila nujna za sanacijo obsežnega vetroloma (poseka sedaj vidna iz doline). Če je kdo doslej uporabljal potko, ki gre čez ta predel (od krožišča v desno mimo hranilnice, izvirka in nato v levo vse do opuščenega debla s staro markacijo 50m pod vrhom planote - latovščina za lokalce) ali direkten vzpon po zelo ozki, sicer pa lepi in strmi obraščeni poseki naravnost na planoto - obe varianti sta sedaj skoraj neuporabni. Pot je bila sicer že letos po polomu resna telovadba čez ovire. Škoda, moja najljubša za vračanje po kolovratenjih v tem predelu. V bližini, v sklopu bolj znane prečne poti pod poseko se nahaja ena izmed manj znanih JT mojstrovin (delno dokončana?), v teh predelih pa biva tudi čreda naravnih prebivalcev, ki upam ostanejo. Narave sicer ne moremo nadzirati, želja pa je, da nam lepote tega kotička Slovenije ostanejo in se v naslednjih letih zarastejo. lp

Ko sem pred dvema letoma izkusil markirano strmino mimo Goličnika navzdol, je nastala ideja, da enkrat v norem dihu brez postanka gor. Treninga je bilo letos dovolj. V Rečico in parkiram pri odcepu za Atelška. Malo nad Goličnikom je zloglasno strmo, kasneje pa padem v pričakovan trans do izteka 80 min. Ko na ovinku pri Beli peči nekaj minut ne vem, kje sem, in me noge komaj držijo, sem zadovoljen Želja je na kratko posedeti še na sami Peči, pa ugotovim, da znan prehod še ni za letne gume. Na Stonu lenarim in srkam sonce. Sledi tisti krasen del, zaradi katerega sem šel nazaj grede v to smer. Brezpotje tik nad sotesko Suhe me čisto na koncu izvrže h gostišču. Vmes poklepetam s prijaznima gozdarjema, domačinoma - težko in hvale vredno delo. Ker je dan mlad, obiščem še lokalno znamenitost.

Pa ne da si fotkal Andrej?

Sem še samega sebe presenetil Previdno špegal, kje si lezel skozi Suho, uf je strmo

Lepo to!
Ta del Golt je res divji in mračen, čeprav na južni strani.
Se vidimo kaj! Lp

Na Golteh že nekaj časa nisem bil, pa sem ta teden dvakrat obiskal to lepo planoto, ki se strmo dviga nad Mozirjem.
Danes sva začela pri Juretu, malo po markirani, malo ne, po grebenu na Javorco, dol mimo okna in mesarske lope, ter mimo Goličnika nazaj v dolino. Vmes sva srečala nekaj poznanih, tudi Janeza, ki je s psičko vandral naokoli.
Vreme je bilo ugodno, skoraj brez vetra, za razliko pihanja v dolini.
Prehojeni odseki so bp!
Srečno!

Uh, na Golteh je pa lepo snega, prava uživancija!
Začel sem še v temi, poslušal ukanje sov v gozdu pod Kuglerjem in počasi stopical po gazi. Spomnil sem se vseh upravičenih in neupravičenih strahov, vzponov in padcev, solz, smeha, jeze in greha. Hvaležen za vse! V strmini Kebra je gaz prepihalo in čez nametalo suhega pršiča. Sopiham, švicam in uživam, srečen, da sem tu! Ko višje opazim sledi na lovski, se izgubim v gozd. Do pod peči lepo sledim, tam pa se usmerim levo v strmino in celca. Kar malo brutalno postane, ko me začne v tistem naklonu požirati do jajc, višje pa se le iz celega spet privlečem na sledi, ki so se privile naokoli. Na rahlo začne naletavati sneg, jaz pa proti Javorci. Prehod pod Javorco je zahteven, čeprav so stopinje, je tam treba biti pozoren, nevarnost zdrsa. Naprej od sodčka pri bivaku me preseneti res velik zamet, ki ga previdno in s cmokom v grlu odmečem, da si uredim prehod. Še sem tu! Previdno vsi, ki boste te dni želeli do bivaka pod Javorco!
Od Javorce do Boskovca pa je prava pravljica, snega tudi do metra! Kako je fajn!
Zdaj so z neba začele padati že večje krpice in prav lepo je! Do Istej me ulovi tudi severnik. Krasno!
Spustim se še do koče, poglodam jabolko in hop v dolino!
Srečno!

Lepa Zoran.
Jaz bi se v teh razmerah sodčku raje izognil.

Hvala!
Saj sem se mu jaz tudi! Sem šel samo mimo!

Načrte zadnjih tednov smo popolnoma spremenili. Pa zato nekaj kratkega obiska Golte. Uspelo mi je zadeti boljšo varianto od Žekovca do Bele peči po strminah nad Trnavo. No, zgornji del sem že poznal. Nekateri naravni prehodi višje so zaradi vtisa sredogorja moji najljubši v tem delu planote. Sile narave so tudi tukaj stvari vzele v svoje roke. Plazovi, debla, živo(!) blato in občutek savne, ko se v premočena pobočja upre sonce in nato teče iz vsake telesne pore. Potreba po tekočini se hitro poveča za 3x. Vračanje čez travnike in po cesti od Goličnika nazaj na izhodišče je bilo zato namenjeno počitku in uživanju.

Del ceste malo po sotočju Trnave in Golobnice je odneslo, prehoden je en pas. Sedežnica normalno deluje. Lokalci so izjemno pridni in so sanirali že ogromno naplavin in brežin. Do Goličnika je direkt pod grebenom Radegunde Trnava spodjedla cesto do te mere, da dno velike betonske opore pred mostom sedaj visi pol metra nad novo strugo. Sanacija tega kratkega odseka bo težka. Ljudje zgoraj so izjemni, sami so vzpostavili prehode med plazovi in si prenašajo hrano s štirikolesnikom. Naj ne ostanejo sami. Ko vidiš, da je že en potoček nanesel za desetine kamionov kamenja in debel v dolino, potem veš, da bodo takšne osamele kmetije lahko hitro ostale prezrte in dolgo odrezane od sveta. Si pomagamo dalje.

Danes pa še od okenca do okenca. Pa še kaj vmes. Markirana pot med Belo skalo in Stonom je na številni mestih zasuta s plazovi, previdno pa gre. Voda v akumulacijskem je prijetna, pri Žlajferju zaprto?? Res lep sončen dan.

Ha, ha, hvala za spomin in opomin
Lp

Sva šla danes iz Žekovca do nove koče. Lepa je.
Seveda nisem izpustil Janezov bivak.

Večkrat bi moral na Golte. Danes šel sem iz Žekovca mimo Kebra. Višje zavijem v grapo, potem iz nje, naprej navzgor do gamsje poličke in po grebenu nad njo. Od tam prečim levo pod G točko, in po lepem prehodu do točke. Tam si oddahnem in nato nadaljujem čez Javorco. Spustim se do koče in po markirani le do odcepa za okno. Pri oknu se usmerim desno navzgor po strmi travnati grapi, ki me pripelje na greben okna, kjer višje stopim na pot po Alpskem vrtu. Za sestop se odločim za pot po grebenu Alpskega vrta, ki je meni ena ljubših tukaj, in mimo Mesarske lope do ceste. Sledil je le še spust v dolino ob prelepih jesenskih barvah. Golte so zakon! Srečno!

Krasno, lepo vreme si si izbral.

Hvala!
Čisto po sreči sem dobil prosto v službi.