Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
      
Anketa
Ali ste že bili na Stegovniku (1692 m)?
Glasuj

Dolina reke Glinščice - Val Rosandra

Natisni
MajaO12. 12. 2011 10:48:45
-
(+3)všeč
zvončnica1. 02. 2012 09:18:30
V nedeljo smo se odločili, da gremo tud mal plezat v Dolino Glinščice.
Ko smo prispeli je močno pihalo, a to nas ni prepričalo, da bi naš cilj opustili.
Dobro smo se oblekli, opremili in se odpravili po cesti navzdol, potem pa se usmerili desno navzgor, kjer je bil štart plezanja.
Poleg nas sta bila odlična voditelja, ki sta nas prikazala osnove plezanja, nas vodila tri ure, občutek stika s skalo je nepopisno lepjezikvelik nasmeh.
Bili smo mega družba, navdušeni in odločeni, da bomo to še večkrat počelivelik nasmeh
priprave 1
začetek poti2
tu navzgor3
utrinek4
utrinek5
kar strmo6
glih še malo7
utrinek8
pa malo navzdol9
še mal gor10
utrinek11
pa dol12
malo naokrog13
proti vrhu in konec naše poti14
(+3)všeč
sla1. 02. 2012 09:47:27
Stik s skalo - pa ste se skoz za zajlo vlekli ali viseli na štriku???
(+1)všeč
zvončnica1. 02. 2012 09:56:50
Eno in drugo, vsega po malo, mal za vajo nasmeh
všeč
Klin1. 02. 2012 10:06:13
Leponasmeh
všeč
zvončnica1. 02. 2012 10:12:41
Hvala @klin, pohvala deluje vzpodbujajočenasmeh
všeč
zvončnica1. 02. 2012 10:19:33
@turbo, se strinjam s teboj, povedali so mi, da je res lepa, ampak vrnili se bomo, to definitivno nasmeh
všeč
Gric1. 02. 2012 10:19:51
zvončnica: a je težko najti začetek te ferate?
všeč
zvončnica1. 02. 2012 10:31:15
@gric, imaš zasebno sporočilo
všeč
snežinkica1. 02. 2012 10:42:19
pridni pridni, le tako naprej nasmeh
všeč
Hribovc8823. 02. 2012 21:07:31
Na Pepelnično sredo se nas je 44 planincev ter planink PD Velenje, udeležilo prečudovitega pohoda po dolini reke Glinščice. Pot nas je vodila do Kozine, mimo mejnega prehoda Krvavi potok ter nato do izhodišča v vasi San Lorenzo (Jezero), 6 km pred Trstom. Več pa v opisu.

Opis poti:

Dolina Glinščice (Val Rosandra)–naravni rezervat v zaledju Trsta.

Z avtobusom smo potovali do Kozine in nato preko bivšega mejnega prehoda Krvavi potok v smeri Trsta. Na pot v dolino Glinščice smo krenili iz vasi San Lorenzo (Jezero) in se po stezici spustili na kraški rob. Po vršnem delu ostenja doline Glinščice smo hodili kar nekaj časa. Kanjon reže kraško planoto povprečno 300 metrov v globino. Razgled se odpira vse do morja, ter na strmi in globoki usek v Kraški rob, ki ga je urezala rečica Glinščica, ki izvira na slovenski strani v vasi Klanec pri Kozini (imenuje se tudi Sv. Peter na Modrasu). Na poti prijateljstva, ki pa je mi nismo v celoti prehodili sta na slovenski strani še vasici Beka in Ocizla. Pod Ocizlo in Beko je več aktivnih jam in ponorov, ki tvorijo pomemben jamski sistem. Naša pot nas je z ostenja kanjona pripeljala na traso nekdanje proge Hrpelje–Kozina-Trst, ki smo jo prečili in se še nekoliko spustili do vasi Botač (Botazzo), kjer se je naša pot priključila k že omenjeni poti prijateljstva. Tu se začenja narodni park Dolina Glinščice (Val Rosandra), velik 503 hektarje, ki je kraljestvo skalnih sten in spodmolov, burje, ruja in šipka. V Botaču smo imeli počitek za malico iz lastnega nahrbtnika, planinska postojanka oz. manjši bife ni vedno odprt. Pot smo nadaljevali po levi strani reke Glinščice, kjer se nam je kmalu odprl pogled na slap, ki z višine 36 m pada v globok tolmun. Ob poti so tudi ostanki rimskega vodovoda. Zatem smo se podali levo navzgor do gotske cerkvice Sv. Marije in razvalin gradu Robida, ki so se skrile v ruj in robidovje. Oba kulturna spomenika sta iz 15. stoletja. K cerkvici so nekoč hodili slovenski romarji, grad pa je bil del obrambnega sistema istrske grofije. Po drugi svetovni vojni so z najbolj strogo vseh mej, kar jih je bilo v tukajšnji zgodovini ti kraji zamrli, dolino so obiskovali le tržaški ljubitelji Krasa in plezalci. Po spustu od cerkvice in razvalin smo se v kraju Zgornji Konec (Bagnoli) zaustavili pri planinski koči REFUGIO MARIO PREMUDA na višini 85 m. V tem letnem času med tednom koča ni odprta, sicer pa je v koči možno popiti kavico, se odžejati ter tudi kaj toplega pojesti.
Dolina se od tu naprej širi na več koncev, proti morju pa se reka mimo kraja Boljunec (Bagnoli) in Aquilina (Žavlje), v žaveljskem zalivu izliva v Jadransko morje. Mi smo po krajšem postanku pot nadaljevali po levem bregu Glinščice, mimo koče, se vzpeli v breg ter se v slabi urici zmerne hoje po lepo speljani senčni poti v zavetju dreves in primorskega rastlinja vrnili v vas San Lorenzo, kjer smo naše potepanje po dolini Glinščice tudi zaključili. Vrnili smo se preko mejnega prehoda Lipica in skozi zaselek Lokev na Krasu ter vožnjo nadaljevali mimo Divače nazaj na avtocesto in proti domu.
(+2)všeč
B223. 02. 2012 21:32:29
Pozdravljen Hribovc88!
Čeprav sem domačin še nikoli nisem slišal, da se vas Klanec pri Kozini imenuje Sv. peter na Modrasu...In tudi, da je vas Lokev (ki jo smatramo za največjo vas v Sloveniji)s preko 350 hišnimi številkami zaselek, mi do sedaj ni bilo znano...
všeč
Hribovc8823. 02. 2012 21:46:32
No vidiš, to je dokaz, da se ljudje celo življenje učimonasmehmežikanje
(+1)všeč
B223. 02. 2012 21:53:10
Vse v redu Hribovc88, pa se res ni potrebno narobe učiti...
(+1)všeč
Hribovc8823. 02. 2012 21:59:14
Kaj pa je narobezmeden
všeč
Matjaz_6523. 02. 2012 22:40:25
zaselek je verjetno res neposrečen izraz ... a drugo ime za klanec je pravilno mežikanje
všeč
Hribovc8824. 02. 2012 08:44:03
Pa dobr no, nism glih popisa delal kolk bajt je, ker smo se samo mimo peljali, je pa tud res, da sm vidu ene par bajt pa gostilno Muha, to je pa to, skratka burja pa kamen...velik nasmeheekzavijanje z očmijezik
všeč
B224. 02. 2012 10:22:11
In pršut, ta pa je verjetno dober!
všeč
Hribovc8824. 02. 2012 10:44:20
Kot bi rekli naši južni bratje: I bez njega se moževelik nasmehnasmehjezik

Ne ni dober, vsaj meni osebno nezavijanje z očmi
(+1)všeč
LidijaJesih24. 03. 2012 21:12:27
Marsikaj lepega je že napisanega o Glinščici. Res ponuja veliko, zdajle že pravo pomlad. Žal je vode malo, tako da je reka podobna mrestovini, slap pa je malo večji curek. Se je pa zato dalo najbrž hoditi tam, kjer sicer ne gre, po strugi. Danes sem bila tam že menda petič, pa vsakič malo drugače. Današnje izhodišče je bil Boljunec, uradno parkirišče je Kulturni dom F. Prešern, ki ga z lahkoto najdete. Boljunec je majhen kraj z majhnim jedrom. Peš nadaljujemo po ozki cesti proti Planinskemu domu, ki leži na najnižji nadomsrki višini v Alpah, menda.
Danes je bilo malce raziskovanja. Namesto po desni, označeni stezi smo malo za domom prečili reko in se podali po levi, neoznačeni stezi (v bistvu desni breg reke, geografsko gledano). Potka je lepo sledljiva, ves čas ob strugi, ko se zaradi soteske ne da, se dvigne nad njo, pa spet spusti. Dostop je mogoč skoraj do slapu, vendar naprej ne gre. Treba se je nekoliko vrniti, prečiti spet vodo in se nato strmo dvigniti do označene poti nad nami. Potka je lepo sledljiva, a na nekaterih mestih precej izpostavljena. Kot rečeno, pred slapom se dvignemo na markirano pot, potem pa se z nje spet spustimo do struge in tik nad slap. Če malo gledate okrog sebe, boste vse te stezice z lahkoto opazili. Nadaljujemo ob reki do vasi Botač, kjer o kaki gostilni ni sledu. Mimo bivše karavle se po desni strani dvignemo po široki poti do vasi Beka, od tam pa se potem malo s pomočjo nosa obrnemo proti izhodišču po vrhu grebena. Z malo sreče najdemo markirano pot, ki sicer vodi od Comiccijevega spomenika in si odmor privoščimo na razgledišču nad tržaškim zalivom. Potem nas pot dobesedno vrže nazaj v dolino, izstopimo ravno nad planiskim domom. Tudi v Glinščici so danes delali na veliko, čistili semti in drevje, delala pa je to civilna zaščita, vsaj po avtih sodeč je bilo tako.
Dan lep, znanilke pomladi že kukajo veselo na plan, skratka, če še niste bili, obilo možnosti za prijetno pohajkovanje ali pa feratanje ponuja ta dolina.
sem se zima ne bo vrnila1
kar žarelo je naokrog2
tolmuni Glinščice3
Tu se je treba dvigniti na dobro vidno polico na levi, malce izpostavljenoje, čeprav se ne vidi4
pogled s poti na kanjon, tu je kar visoko, potka pa ozka5
lepo, če je veliko vode najbrž še lepše6
Po strugi proti slapu, vode je malo7
Slap, danes bolj curek, a še vedno lep8
nekaj informacij...9
smerokaz v Beki, jam nismo iskali10
po cest v smeri prejšnjega smerokaza in pri temle smerokazu v desno za nosom11
nedvomno smo prav (fajn je, ko to zveš)12
Razglednik nad Tržaškim zalivom13
Sončece se reče tejle rožici menda. Res je tako14
kolona vozil civilne zaščite. Nismo bili mi krivi, tudi tu je bila akcija čiščenja :)15
(+1)všeč
katty10. 04. 2012 15:42:07
Na praznični ponedeljek smo se odpravili v, za Slovence kar skriti kotiček, Dolino reke Glinščice. In kaj smo videlinasmeh...tolmunčke, v katerih je bilo bore malo vode, potem navpične stene, nad katerimi so nekje bdele paše željne koze, nekaj stoletij stare razvaline vodovoda, pa prečudovito kamnito cerkvico sv. Marije na Pečeh, pa ene razvaline enega gradu in še in šemežikanjevelik nasmehnasmeh.
Mi smo startali izpred Kulturnega doma France Prešeren v kraju Boljunec. Potka nas je vodila mimo majhnega zaseljka nad Boljuncem. Na eni izmed razglednih točk smo se nagledali Trsta in Tržaškega zaliva, nato pa stopicali naprej proti Vrhu Griže. Tam nas čaka prvovrsten razgled na Tržaški zaliv, del slovenske obale in pa vse tja do Slavnika. Tu opazimo nekaj razvalin, ki dajejo tem krajem čaroben in skrivnosten pridih. Poti in smerokazov je na poti toliko, da se komaj sproti odločaš, kam bi šeleek. Še dobro, da smo na poti srečali tudi kakšne sonarodnjake, da smo eden drugemu malo nakazali pot. Počasi smo prišli na greben, iz katerega se je lepo videl slap in pa stoletja stara cerkvica, pred katero je bilo kar nekaj ljudi, tako da o kaki samoti in miru nismo niti razmišljali. Tu smo se fino namalicali in se razgledali naokoli. Lepo se je videl Kraški rob, po katerem je zadnjič hodil Hribovc s kompanijomežikanje, pa skalnate stene pod njim, na katerih so nekateri tudi plezalieeknasmeh, pa stara železniška proga, pa prave pravcate jame,... Jz osebno se kar nisem mogla načuditi dejstvu, da tu leži ta znamenita cerkvica in pod njo nekaj hišicvelik nasmeh. Nato smo krenili proti tolmunom, da bi čim bližje videli slap. Najprej smo se spustili po melišču, nato pa se ob strugi počasi vzpenjali do željenega slapu, ki naj bi padal iz cca. 40 metrov visoke pečine. Kot je že Lidija zadnjič napisala, je tudi tokrat bil slap podoben curku. Tu najbrž že nekaj časa ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem dežjumrk pogledeek. Nazaj smo se vračali ob strugi oz nad njo. Pot je na nekaterih mestih kar izpostavljena, tako da je vrv služila svojemu namenumežikanjenasmeh. Bolj ko se bližamo planinski koči Refugio Mario Premuda, več je ljudi in navala (nekateri so se v reki oz. njenih tolmunčkih tudi osvežili). Tam se osvežimo in okrepčamo, nato pa proti izhodišču, ki je bilo prav nabito polno.

Spet je en super izlet/pohod za manonasmeh. Čudovito vreme, fajn kompanija, dolina pa oh in sploh supermežikanjenasmehvelik nasmeh. Hvala vsem.
pot nas vodi do Vrha Griže1
že po nekaj korakih opazimo to kaverno...nismo nič pokukali, smo šli kar naprej2
na Vrhu Griže nas čaka tak lep razgled na Tržaški zaliv3
razvaline stare stražarnice na Vrhu Griže 4
dobro lokacijo si je izbral tale borovec :-))5
tale grmiček mi je bil pa prav všeč, sem ga mogla pokazat :-)6
samotne hišice, vas se baje imenuje Botač...te ležijo nad slapom7
Kraški rob, pod njim stara železnica8
tele stene predstavljajo en tak velik izziv plazalcem...v tem okolišu je takih sten ogromno9
del železniške trase Hrpelje-Kozina-Trst10
cerkvica sv. Marije na Pečeh...zadaj pa potka, po kateri smo se vračali11
greben, po katerem smo prišli12
pogled nazaj...tisto niso razvaline, ampak spomenik tržaškemu alpinistu Emiliu Comici (ki se je ubil v bližini)13
tkole izgleda slap od daleč....14
pogled nazaj proti cerkvici15
na poti so nas spremljale tudi take markacije SPD Trst, ki označuje planinsko pot Vertikala16
tolmunčki17
pa slap od blizu...čeprav je malo vode, je vseeno lepo18
tok je pa vode v teh tolmunčkih19
mau smo tud poplezal, če smo hotl vidit slap bolj od blizu20
skalnate gmote nad reko Glinščico21
te koze so pa skoraj take, kot gamsi in kozorogi,ker so se tko visoko nad prepadom pasle :-)22
pogled nazaj23
lepo oblikovani tolmuni :-))24
sicer vode ni veliko,a je vseeno lepo...in tu še precej mirno 25
ostanki starororimskega vodovoda26
no, pa smo nazaj pri izhodišču...ob vrnitvi je bilo parkirišče nabito polno27
(+3)všeč
Stran:123...567
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
         
Copyright © 2006-2026 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki