Debeli vrh, Ogradi

Leto je naokrog in spet se podam na Debeli vrh in letos dodam zraven še Ograde. Lepa samotna tura, ne srečam drugega kot cel kup "domačinov" malo pod vrhom Debelega vrha. Pri povratku se spustim kar po drči na drugi strani in pridem v čudovito kamnito pokrajino.Spustim se na sedlo, nadaljujem skozi rušje, ki je delno posekano in stezica me pripelje pod Ograde. Potem pa v strmino, pot je na nekaterih mestih precej posuta z drobirjem tako, da previdnost ni odveč. Na vrhu kar dolgo posedim in uživam v razgledih. Spustim se nazaj na sedlo, poiščem stezico, ki me pripelje v dolino in naprej proti pl. Jezerce. Od tam pa samo še sprehod do Krstenice in naprej na pl. Blato. Lep dan je bil

Krasna turca in še lepše slikce. Moram tudi jaz pogruntati kako priti sem. Res se dajem bolj po označenih poteh, vendar mi tudi neoznačene niso tuje, samo s Šraj peskom-varianta neoznačene poti na planino Korošico iz Kamniške Bistrice imam problem, ki ga vsaj zaenkrat še nisem razrešil. Drugače pa me zanima še planina Zapotok-imenovana planina metuljev in cvetja, pa zraven Bavški Grintavec, morda Sleme pri Vršiču, pravijo, da je lepo iti malo na italijansko stran na Špik nad Policami in Špik Hude police. Sicer je sedaj za avrikelj na tem koncu malo pozno, a je dovolj drugega cvetja.

Želim še veliko tako mavričnih turic. L. P.

Gore nad Planino Blato so v glavnem vse nemarkirane oz. brezpotja, razen mislim da Male Tičarice in Male Zelnarice. Fajn je imeti s sabo nekoga, ki se spozna. Mi smo jih prejšnji vikend večino prečili kar po grebenih in sem bila navdušena.

Velkavrh, le podaj se na fužinske vrhove ne bo ti žal. Poti v večini res niso označene a so dobro shojene in tudi možici ob poti so v veliko pomoč, tako da so poti lepo sledljive. Cvetje ob poti in žvižgi gamsev so poleg lepih razgledov nagrada samotnemu popotniku. Ob vznožju vrhov pa čepijo še vedno žive planine, na katerih ti postrežejo z kislim mlekom in prijazno besedo. Me rado odnese tja gor, pa hvala za lepe želje. LP.

Ko je minilo šolsko leto in državni praznik, smo se mladi planinci in člani PD Moravče odpravili na planinski izlet po Fužinskih planinah. Začeli smo ga na Planini Blato, do tu smo se pripeljali z avtomobili. Vzeli smo pot pod noge in v eni uri smo prišli do Planine pri Jezeru, kjer smo si olajšali nahrbtnike, pomalicali, nato pa smo se preko planine Viševnik podali na lepo razgledni Pršivec( 1761m). S Pršivca smo se vrnili na Planino Viševnik, v Zavetišču pa nas je prijazni oskrbnik napotil še na Dedno polje, od tu pa smo se vrnili na Planino jezero, kjer nas je čakalo pozno kosilo oz. zgodnja večerja. Kmalu smo postlali vsak svojo posteljo in se odpravili spat. Naslednji dan nas je pozdravilo toplo sonce in jasno nebo. Že ob osmih smo se po zajtrku napotili na Planino v Lazu, kjer smo se okrepčali s kislim mlekom, nato pa pogumno odšli na 2087 m visoke Ograde. Kranjske lilije, pogačice, murke, planike so nam delale družbo tam gori.
Kar veliko časa smo si vzeli na vrhu, kjer ni bilo vetra, sonce pa ni bilo premočno. Ko smo sestopali in se nato napotili še proti planini Krstenica, pa smo se pošteno ogreli. Na Krstenici smo se okrepčali nato pa smo si ogledali še sirarno, kjer so prav ta dan napravili prve hlebce sira. Ob zvončkljanju krav smo začeli počasi sestopati proti planini Blato., kjer so nas čakali avtomobili. Veliko smo prehodili, delali smo družbo kravam, konju in ovcam in spoznavali trdo, skromno a pestro in lepo življenje na planinah. Upamo, da bo na teh planinah še dolgo slišati pesem zvoncev.

Ajda, v četrtek si mi zbudila skomine in v petek sem jo mahnil po tvojih stopinjah. Z eno besedo: čudovito. Malo pod vrhom Debelega vrha pa me je pričakal "gazda". Malo je poziral in verjetno premišljeval ali bi vsiljivca sunil nazaj na Planino v lazu, nato pa izginil za robom. Pustil pa se je snemati kakih pet minut.
Hvala za idejo Ajda! Jusuf

Tudi ta vikend je bilo na Debelem vrhu in Ogradih cvetoče.

Tale "gazda" ima pa čudovito krono. Jusuf vidim, da si užival na polno, res se je lepo tam okrog potepat.LP

Pot na Debeli vrh smo si popestrili z vzponom po brezpotju iz zahodne strani. Tu ni niti nobene vidne stezice, zato smo uživali v iskanju prehodov, sploh v spodnjem delu poti. Je pa bilo na poti toliko planik, kot jih do sedaj še nikjer nisem videla

Naredili smo krožno turo: Planina Blato - Planina v Lazu - zahodno brezpotje - mimo Konjskih polic - SZ greben - Debeli vrh - Lazovški preval - Ogradi - po brezpotju nazaj na Planino Blato.

Tura je bila izredno zanimiva in dan je bil krasen, tako da smo si na vrhovih vzeli kar dosti časa za uživanje v fantastičnih razgledih

Več slik in opis ture je objavljen na spletni strani Planinskega društva Matica Murska Sobota: http://www.pdmaticams-drustvo.si/

supeeer ! planik je pa v tem koncu res ogromno

Včeraj krasen sončen dan na Debelem vrhu. Razveselila sem se planik, saj jih letos nisem veliko videla. Šla iz Planine Blato - Laz - Lazovški preval - Debeli vrh - Lazovški preval - Jezerce - Krstenica - Blato.

Očarana sem bila nad Lazom in Krstenico. Čas se tu ustavi.

Odlično, potem sem te pa gledal z Jezerskega Stoga.
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=2907&stran=1

Včeraj sem se podal na prelep poletni dan na Bohinjske gore, ki so mi tako ljube. Te dvatisočake nad planinama Laz in Krstenico nisem še nikoli obiskal.Štart seveda v Stari Fužini po plačjivi cesti do planine Blato. Tu vsaj več zakaj plačaš cestnino. Od lani je narejen nov asfalt nekako do polovice do parkirišča pri planini Blato.Do zdaj je bil narejen do križišča za planino Vogar-izredno pohvalno. Bil sem relativno pozen -tja sem prispel malo pred osmo zjutraj.Parkirišče je bilo popolnoma polno , avtomobili so bili parkirani kmalu za križiščem .Nato se podam na planino Laz. Pot je malo kamnita -nič mi ni všeč.Lani sem se po njej vračal , včeraj sem šel po njej gor. Z planine Laz pa na Lazovški preval na Debeli vrh-2390m . Debeli vrh je prvak Fužinskih gora . Tekmuje z Toscem s svojo mogočnostjo. Označeno imamo samo do Lazovškega prevala. Nato pa nas neoznačena potka povede na na kar dolgo nekako dveurno trajajočo pot. Na goro bi lahko prišli še po severnem grebenu nad Hribaricami.Nato pa dol na preval in kar na Ograde .Ta potka po grebenu Ogradov ravno tako ni označena . Najvišjo točko Ogradi dosežejo pri 2087m, vme je označenih še 1927m. Greben je kar dolg. Nato pa dol na planino Krstenico, kjer spijem pri mlekarni šilce domačega in čaj. Kislega mleka je žal zmanjkalo. Tu me poučijo vse o Stogih. So namreč trije in podal asem se na njbližjega -na Krsteniški Stog. Svetovali so mi, da se ga lotim z desne strani planine Krstenice, kjer je treba na vrhu desne strani planine vdeti neoznačeno stezico, ki nas z desne strani pripelje na Krsteniški preval. Neoznačena potka nas povede navzgor po precej zračne grebenu na vrh, ki je obeležen z kamnito kopico.Lahko bi se lotili tega Stoga tudi levo z planine Krstenice prek planine Jezerce . Ta čas se na planini Jezerce pase čreda govedi. Prek predvrhov sledi samo še spust na planino Krstenico in kar po cesti na planino blato.

Spoštovani Branko! Čeprav praviš, da so te na Krstenici dobro podučili o vseh treh Stogih, iz tvojega opisa sledi, da si bil le na Krsteniškem (Malem) Stogu – 1879 m. Prevalski (brez j) je res najvišji – 2075 m, vendar ga na tvojih slikah ni videti, zato sem prepričan, da nisi bil na njem. Stog, ki ga na sliki opisuješ za Prevalskega (sliki 24 in 25) je Jezerski Stog (2040 m) in se je mogoče nanj povzpeti s sedla med Krsteniškim Stogom in njim po strmi grapi ali z Jezerskega prevala po travnatem grebenu. Nad Jezerskim prevalom sta tudi Adam in Eva in za njima Prevalski Stog, vendar jih s Krsteniškega Stoga ni mogoče videti. Vse tri Stoge z Adamom in Evo si lahko opazoval z Debelega vrha in z Ogradov.
Pravilni opisi slik bi bili naslednji:
24, 25 – Jezerski Stog 2040 m;
26 – greben Krsteniškega (Malega) Stoga;
27 – vrh Krsteniškega Stoga;
29, 30 – greben Krsteniškega Stoga, spust proti Krstenici;
31 – eden od predvrhov Krsteniškega Stoga.

Pa št. 8 bo bolj predvrh

Pogled na Adama,Evo in Prevalski stog ob spustu iz Jezerskega stoga

Bom popravil! Res Stogov ne poznam.Prav v planšariji so mi to razlagali.Verjetno sem jih narobe razumel.Bom vsekakor morda še letos šel še enkrat v tiste konce. Krasno se je videl Mišelj vrh in potka gor in ta me mika.Imam pa cel kup zemljevidov, pa zgleda , da jih tudi bolj slabo razumem.Pot od Krstenice na Krsteniški Stog je pravilno opisana . Pred vzponom pa je Krsteniški preval.

Še ena slikca....slikano z Mišelj vrha

Branko, ne želim biti nesramen, vendar ti predlagam, da se še kar nekaj časa držiš rožic, kjer si velik strokovnjak, vzpone na vrhove pa opisuj kot doživetje, ne pa kot opise in navodila za poti, ki jih sploh ne poznaš. Nepoznavalce zavajaš, pred poznavalci pa se smešiš. Še veliko užitkov v gorah, in tudi v naslednjih dneh na dopustu!

Vzel meni z jezika, tisto res ni za nikamor