2. serpentina V. ceste-Škrbinjek-greben Kumlehov-V. Mavrinc-2. serpentina V. ceste

http://tomazsarc.blogspot.si/2015/11/skrbinjek-mali-kumleh-veliki-kumleh.html

Zadnji novembrski dan je bil lep, celo boljši kot so napovedovali. Za drugo serpentino pustim avto in jo mahnem po gozdni cesti, predvidoma do tam, kjer se v desno odcepi potka, ki vodi na Škrbinjek. Neučakanost je naredila svoje, zato sem že malo prej zavila v gozd in jo mahnila počez ter kmalu naletela na potko, ki se strmo vije do sedelca. Od tam desno na omenjeni hrib ter nazaj do razpotja, le da sem nadaljevala naravnost po grebenu, ki proti Malemu Kumlehu zelo spominja na nekatere dele med Črno goro in Požarom. Tudi naprej, čeprav mnogokrat skozi rušje, je bil pravi užitek, ker so veje obžagane. Kadarkoli sem se vprašala ali zagrabiti majav 'grif' ali rušje, je slednje vedno zmagalo. Do škrbine pod Kumlehovo glavo mi je bilo enostvano slediti grebenu, narediti obvoz po eni ali drugi strani in se povzpeti na kak stolp; no, tam pa, kjer Juš pravi, da se začne sprehod, sem se začela spraševati, kam naprej. Najbolje izgleda raz, samo, če se potepaš sam, ni primeren. Vrv in kak klin ali vsaj 'frend' bi bil več kot dobrodošel. Tako sem res nadaljevala v spustu po severni strani proti Vavovju. Slednjič sem zavila v grapo in potem po grebenu skozi najbolj neugodno ruševje na celem grebenu. Z vrha sem se le še spustila na Veliki Mavrinc in Za Kumlehom nazaj do izhodišča.

Tla so pomrznjena, kar ne predstavlja večjih težav. Skala je suha.
Kdor začne turo nad 2. serpentino vršiške ceste, gre po gozdni cestici do mesta kjer voda teče čez cesto (na desni spodaj je ostanek lesene ograde). Takoj za vodo lahko zavije levo (novo požagano, štori so sveži in tudi potka se malce vidi). S tem bo odrezal serpentino in prišel na 'obračališče', za katerim nadaljuje desno po sprva cca. 1m široki potki. To sem seveda odkrila šele pri sestopu.

bravo palček!!

Lep greben, ja. Sploh spust z VK je tako nepričakovano lep.

Je pa spet zmeda z imeni. Na karti Vavovje, tu pa Vovarje in Vovovje.

Vavovje je pravilno, pa tudi Mavrinc je nekako posiljeno. Meni veliko lepše ime je Špica v sedelcih. Čestitke za Kumlehe, predvsem pa za raziskovalno žilico, ki jo vsekakor imaš.

Hvala. In predvsem hvala za popravek v poimenovanju. Popravljeno.

Danes na tejle klasiki po veeeeeeliko letih. Malo krake pretegnit. Sestopili smo po dolini za Kumlehi. Enačiti Mavrinc s Špico v Sedelcih je napačno. To sta dva čisto različna kuclja.

Na simpatičnem grebenu si jih pretegnil
Špico v sedelcih mnoga literatura označuje z imenom Visoki Mavrinc, čeprav se domačini najbrž najbolj ne strinjajo. Na tvoji karti je pa seveda Mavrinc, ki je drug hribček.

Prečenje Kumlehov – razmere 18.11.2018

Kumlehi predstavljajo poraščen svet med Malo in Veliko Pišnico, med dvema dolinama in rečicama, ki polnita jezero Jasna nad Kranjsko Goro. Ta greben, ko se denimo vozimo na Vršič, iz ceste človeku ne pade ravno v oči, nima neke omembe vredne višine (od Škrbinjeka 1341m do Kumlehove glave 1788m), niti ni znan po kaki veliki zanimivosti, … zato temu primerno ni kdovekako obiskan, potke in stezice niso markirane, tudi shojeno tod ravno ni preveč, pa je zato za prečenje potrebno malo raziskovanja in pustolovske žilice pri sledenju lovskih stezic in posek v ruševju.
Začeli smo v mrzlem jutru na manjšem parkirišču za 2.ovinkom vršiške ceste, od tam po gozdni cesti proti Škrbinjeku, kjer je potrebno zaradi spravila lesa in številnih gozdnih vlak, na začetku kar malo poiskati pravo pot navzgor - Bodite pozorni na vijoilčne puščice na drevesih.
Prvi del grebenskega prečenja je recimo zahtevno brezpotje, od Vel.Kumleha do Kumlehove glave pa se težavnost bistveno poveča, sestop iz Vel. Kumleha in vzpon na Kumlehohovo glavo mestoma zahteva čisto resno plezanje, na nekaterih mestih tudi izpostavljeno. Rušje je včasih treba vzeti v pomoč pri plezanju.
Kumlehi se spustijo na Vavovje in potem naprej v greben Robičja, ta pa se v nadaljevanju priključi na greben Mojstrovk. Glede na današnjo oblačnost, ki se je vztrajno spuščala in plesa prvih snežink, smo grebensko prečenje končali s sestopom na Špico v Sedelcih, od tam po lepih in mehkih gozdnih potkah »doline Za Kumlehi« nazaj do izhodišča.
Nekdo je na tem forumu o tej turi zapisal: tura enkrat in za vedno, … hmm, odvisno s kakšnim namenom, samoto bomo na grebenu zagotovo našli, malo plezarije in vaj v mojstrenju orientacije tudi ter obenem pridobili še kar nekaj izkušenj pri iskanju dobrih prehodov čez zahtevna brezpotja. Greben pa je seveda tudi dobro razgleden, … mi se bomo zagotovo še kdaj vrnili, zato v minulem pomanjkanju gradiva in slik iz tega konca še moja objava.
Za opisano pot smo porabili - v hitrem tempu cca 5 ur. Vpisna skrinjica s knjižico je na Škrbinjeku in na Velikem Kumlehu, na Kumlehovi glavi pa je knjižica v škatli razmočena in žal že zmrzjena.

Popoldne na Škrbinjek in naprej na Veliki Kumleh. Pod Kumlehom videl enga črnega gada, sem vseskozi si sam mislil da mi bo še kak za vrat zlezu, ko je tolk strmo. Na nekaj mestih je strmo, da greš po vseh 4. Sestopil po grapi

Tudi jaz sem imel srečanje z gadom, danes sem ga skoraj prijel v roko.

Prelepa tura je tole! Danes sem opravil celo prečenje. Juševo opozorilo o plezanju II-jke nazaj je treba vzet resno.

Po spustu z Velikega Kumleha na rušnato sedelce pod njim sem se odločil, da pri vzponu ignoriram severno stran in sem vzpon najprej raje obšel vodoravno po južni strani, kjer so se nakazovali udobni prehodi med skalami in rušjem, gamsje markacije pa so tudi obetale, da se tam do nekje pride. Izbira je bila odlična - izbrana pot se je kmalu obrnila navzgor proti grebenu in se končala na prelepi travnati jasi, nato pa je sledilo ene 10 minut pretepanja z rušjem in znašel sem se na stezici na grebenu. Kmalu zatem sem edinkrat zavil proti severni strani, in sicer v precej lahek žleb (najbrž I?), in se znašel na vmesnem vrhu z možicem. Edino preostalo malce sitno mesto me je nato čakalo tik pred zadnjim skokom na Kumlehovo glavo, ampak sem našel prehod ob rušju in ni bilo problema.

Poti se da ves čas presenetljivo dobro sledit. Možicev skoraj ni, kar je super, saj jih ne rabiš, z eno izjemo - z veseljem sem pozdravil dva možica, ki sta mi olajšala spust z Velikega Kumleha.

Nasvet palčka plezalčka o bližnjici mimo makedama je prav prišel, hvala!

A je na škrbinjek dobro sledljiva pot? Mislim na vzpon po grapi iz MP in potem nazaj do Jasne po južni strani. Grapa naj bi bila zahtevno brepotje

O tej smeri boš našel več tukaj:
https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=6565

1000x hvala sem površen

Včeraj sem se odpravil na Veliki Kumleh. Začel sem na parkirišču nad 2. serpentino vršiške ceste, kjer sem zavil na gozdno cesto. Ob prvem križišču sem nadaljeval desno in se po vlaki vzpel do večje poseke pod Škrbinjekom, tam pa poiskal dobro sledljivo gozdno pot, ki sprva preči njegova vzhodna pobočja ob številnih podrtih drevesih, nato pa se zlagoma vzpenja v smeri sedelca, ki ta hrib loči od Kumlehov. Malo pred zaključnim vzponom naletim na dve križišči poti, kjer obakrat nadaljujem v desno.

Na sedlu oziroma grebenu Škrbinjeka sem kmalu, njegov vrh pa tudi ni bil več daleč. Od tam so lepi pogledi v Krnico in celoten greben nad njo in Pišnico, tik pred vrhom pa je enkraten vrtoglav pogled v divjo Malo Pišnico.

Pot proti Malemu Kumlehu je dobro vidna, po krajšem ruševnatem delu nad sedelcem se vzdigne v gozd, na grebenu se malo izgubi, a smer je jasna. Kmalu za vrhom Malega na grebenu proti Velikem Kumlehu znova pridem v rušje, ki je nato spremljevalec celotno pot do vrha. Po vzponu mimo (še vedno aktivnega) kamnitega podora se pojavi prvi sneg na poti. Je južen in ga ni veliko, a zaradi strmine ter občasnega prediranja (pod njim je velikokrat poležano rušje) pride cepin zelo prav. Ob poti sem prečil tudi predvrh, ki ima sicer obvoz po levi (vzhodni) strani.

Pogled z vrha je pokazal belino na pobočjih Kumlehove glave, za nadaljevanje grebena je dobro počakati na kopne čase. Vreme je kljub večanju oblačnosti omogočalo lepe razglede, le vrh Jalovca je bil skrit. Ob vračanju je na snežiščih prišlo ob cepinu prav tudi rušje, ki ni vedno samo v napoto

Pod sedelcem med Škrbinjekom in Kumlehi sem se na nižjem od prej omenjenih križišč - namesto po poti, po kateri sem prišel - spustil po stezi v desno, ki kmalu preči potok z manjšim slapičem, nato pa preide na vlako, ki ji sledim vse do gozdne ceste in nazaj do 2. serpentine.

Poti v teh koncih niso označene, tudi možicev je malo, a so vseeno dobro sledljive, kljub žagastim sledem na njej pa se poraja občutek gibanja po nedotaknjeni divjini.

Čudovit izlet!

Res, že samo obisk Škrbinjeka je lepa zadevca.

Za nadaljevanje po grebenu pa je res ustreznejši manjši nahrbtnik, kot je nakazal že Juš ob prvem tukajšnjem zapisu, tudi palice lahko ostanejo v avtu. Že cepin (ki je bil tokrat skorajda nujen), se je pogosto zatikal v gosto ruševje...

Od bivšega Hotela Erika na Škrbinjek in po grebenu preko Kumlehov na Kumlehovo glavo. Pot je v celoti kopna in normalno sledljiva.

Super!

Škrbinjek - 21.08.2022

Že kar dolgo opazovan nad jezerom Jasna, včeraj pa vzpon nanj od 2.ovinka. Z iskanjem poti problemov ni bilo, saj ga je Jože že enkrat prej obiskal na poti proti V.Kumlehu. Moram priznati, da kakšne hude strmine proti sedelčku nisva občutila, saj se potka vije kar v lepih okljukah, le tu in tam je zmanjka, ker je prekrita z ostanki vej. Pri prečenju spodaj pa je potrebna previdnost, saj poleti kakšen kamenček, ki ga lahko sproži gams. Ja, kar nekaj jih je v teh koncih, so prav zvedavo opazovali izza kakšne skale ali drevesa. Pretirano se pa niso bali, saj hudega obiska tu ni. Samota na celi poti, prav tako na vrhu. Kar ne moreš verjeti, nedelja je bila, pa imaš vrh samo za zase. Pa toliko vrhov se ti pokaže iz okolice od Rigljice, Rušice do Špika. Pa Škrlatica s svojim grebenom, Razor in Prisojnik v celoti, V.Kumleh le v zgornjem delu. Med vejevljem tudi Mojstovki, Jalovec, Rateške Ponce.

Pri povratku pa srečala pohodnika, ki se je vzpenjal na Škrbinjek tudi prvič. Proti izhodišču pa množica avtov po Vršiški cesti, a midva sva bila tako polna lepih vtisov, da te potem tudi realnost nič več ne moti. Res krasno, računam da kmalu spet tja in še naprej!