Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali se z Blegoša (1562 m), vidi Tičarjev dom na Vršiču?
Glasuj
Seznam forumov / Francija / Ostala gorovja - Francija / Mont Blanc / Monte Bianco

Mont Blanc / Monte Bianco

Natisni
TamaraTP27.6.2018 16:25:24
Čestitke Bojan A. in kolegu. Lep zapis.
(+1)všeč
dprapr27.6.2018 16:36:52
Res imaš veliko energije.
Odlična tura in lepi posnetki.
(+2)všeč
lijaneja27.6.2018 19:34:37
Bojan je zares izreden terenski dopisnik. Mislim, da se od mladcev najbolj približa Dejanu v kondiciji.
(+2)všeč
Shkaro6.8.2018 12:05:49
02.08.2018. popeli smo se na Mont Blanc sa talijanske strane preko Rifugio Gonella...imali smo predivno vrijeme i odlične uvjete (na vrhu sunce, slab vjetar bez oblaka nasmeh )

https://www.facebook.com/media/set/?set=a.10213445295101422.1073741893.1071632319&type=1&l=0d0e7b3e70
(+7)všeč
Parkeljc12.9.2020 23:41:48
V sredo 9.9.2020 ob 02.00 uri z rahlo zamudo štartamo z Jesenic proti Fernetičem in naprej mimo Benetk, Milana.. skozi desetkilometrski predor do Chamonixa. Z gondolo smo se peljali do Bellevueja oz. do koče La Chalette do višine 1794 m. Naslednji prevoz z vlakom po zobati železnici smo čakali skoraj dve uri. Izkoristimo priložnost za okrepčilo v bližnjem baru ali nekaj podobnega, cene pa »francoske« zavijanje z očmi. A kaj bi se obremenjevali s cenami, saj smo v Franciji in hamburger za 8.- EUR je nekaj samoumevnega pa tudi nekakšen topli sendvič za 6.- EUR prav tako.
Končno dočakamo prihod vlakca, s katerim se odpeljemo do Nid D'aigle do višine 2380m. Tukaj izstopimo in hajd v breg. Končno bomo pričeli s preizkušnjo teže svojih rukzakov na plečih, ki jo bomo nosili v naslednjih dveh dneh. Čista jeba, vam povem velik nasmeh.
Po dveh urah prispemo do koče Tete Rousse na višini 3167m. Časa smo imeli dovolj, zato v koči uredimo formalnosti glede spanja (ležišča smo rezervirali že kakšna dva tedna prej), zajtrka,.. razpakiramo in najavimo zajtrk ob 01.30 uri. Vsak svojih misli počasi izgubimo zavest (beri: zadremamo, zaspimo,..) in ob 01.15, ko mi zazvoni budilka, me nihče ne šmirgla, zato tudi sam nadaljujem do 01.30, ko eden za drugim vstanemo in se poberemo iz sobe v jedilnico, kjer nas pričaka zajtrk. Tudi med mnogimi termovkami poiščemo vsak svojo, ki je polna vročega čaja (1 l = 6 EUR), če mu lahko sploh tako rečem. Po glavi smo plačali 12.- EUR, dobili pa smo vsak košček sira, rezino nekakšne salame, po dva kosa kruha, zavitek putra in marmelade (mini), instant kavo v prahu, 1dcl soka in cca 3l vroče vode. Še dobro, da nekateri nismo imeli apetita.
Ob 02.30 odrinemo proti naslednji koči Gouter na višini 3863m. Sledil je blagi vzpon in vsi smo bili v pričakovanju prečenja zloglasnega kuloarja, kateri v povprečju vsako leto vzame 4 življenja eek. Sprva malo poslušamo, če bi bilo slišati kakšne padajoče ali leteče kamnite projektile, nato pa ga na primerni razdalji prečimo kar se da hitro. Ugotovimo, da z Jalovčevega ozebnika leti precej pogosteje kot po kuloarju. Po prečenju kuloarja je sledil lažji vzpon po lepo vidni poti v ključih, nakar je sledil strmejši vzpon, kjer je bilo potrebno poprijeti za skalo, ko pa se strmina še bolj postavi pokonci, je v pomoč do stare koče Gouter lepo speljana jeklenica. Od stare do nove koče je samo nekaj minut hoje po izrazitem in zasneženem grebenu. Zanimivo je to, da je bila ta koča v primerjavi z nižjo ležečo Tete Rousse, kjer smo spali, na precej višjem nivoju. Tukaj se opremimo z zimsko opremo, torej dereze, cepin, čelade so bile že itaq na glavah, toplejše rokavice, formiramo tri naveze (2-2-3) in ajmo na sneg cool. Sprva blagi klanec je postajal vedno bolj strm, ki ga nikoli ni hotelo biti konca. Ko prispemo do izravnave in se nam pokaže bivak Vallot, se nam šele pokaže veličastnost in razsežnost pogorja in vrha Mont Blanca. S tega mesta dojamemo, da nas najtežji del vzpona šele čaka. Nekoliko se spustimo do vznožja Vallota, nato pa strmo in v ključih po ledenem pobočju do nove izravnave. Z višino z vsakim korakom postajajo noge vse težje in težje, kot bi jih dodatno obteževal.
Po nekako dobrih osmih urah hoje in premaganih 1700m višincev, smo v kompletni postavi osvojili vrh. Mogoče nismo imeli razmere za 100%ne razglede, a že to, da nas je vrh osvojilo vseh 7, je bilo več kot dovolj za veselje. Po končanem fotografiranju utrujeni, se odpravimo po isti poti nazaj, saj so se megle na hitro dvignile in zastrle še pred nekaj minutami veličastne razglede predvsem proti Chamonixu in daleč naprej v notranjost Francije in Švice. Sprva počasi in previdno sestopimo po isti poti po trdni in zasneženi uhojeni poti do Gouterja, kjer odmontiramo opremo, nato pa kar se da hitro mimo Tete Rousse do vlakca na zobati železnici, katerega na srečo ujamemo za rep (5 min pred odhodom) eek.
Časovno se nam je vse poklopilo, v nasprotnem primeru bi sledilo še 1500m sestopa do kombija, kar pa ni dišalo nobenemu od nas. Srečo, v skoraj nesreči, sta imela zadnja dva od skupine sedmih, katera sta ob sestopu pri prečenju kuloarja doživela pravo kanonado letečih projektilov v velikosti kubičnega metra ali celo večjih. Imela sta veliko srečo, da nista ostala v kuloarju, katerega smo še zjutraj malodane podcenjevali. Konec dober, vse dobro.
prvi prevoz1
na višini cca 1800m2
...3
drugi prevoz4
končna postaja zobate železnice na 2380m5
proti Tete Rousse6
Tete Rousse7
...8
porcija za 7 oseb ...9
na izravnavi pod bivakom Vallot10
pogled proti vrhu, pod njim Vallot11
približano..12
pri Vallotu13
pogled v dolino, Chamonix14
pod vrhom15
na vrhu..16
skupna in..17
..gasilska..18
dvigne se megla..19
v dolino..20
Gouter..21
...22
proti Aiguille du Midi23
nova in stara koča24
proti Tete Rousse25
nad Tete Rousse 26
Aiguille du Midi27
približan28
domorodki29
kuloar..30
navzgor..31
prečenje je možno po treh variantah - stezicah..32
proti zobati železnici..33
(+15)všeč
bos13.9.2020 5:16:13
Čestitke vsem.
Si mi obudil spomine ... 15 let je že minilojezik.
(+3)všeč
mukica13.9.2020 7:30:37
Čestitke vsem, lepa tura in doživetje,ki ostane zapisano v srcu za vedno nasmeh
(+3)všeč
jaz13.9.2020 7:54:41
Čestitke, spomini segajo 35 let nazaj. lp!
1
2
(+3)všeč
Majdag13.9.2020 9:24:50
Super ste bili, Parkeljc, čestitke vsem..nasmeh
(+2)všeč
drofebo113.9.2020 9:33:17
Čestitke z moje strani.Tudi jaz sem z veseljem pogledal prehojeno pot in osvežil spomin,ki sem jo opravil leta´99.Pa nove koče Gouter še takrat ni bilo.
(+2)všeč
oldtimer 5513.9.2020 9:40:55
Čestitke vsem za super vzpon. Tudi meni ste obudili spomine izpred 40-tih let. od takrat se je res veliko spremenilo. Pa še nekaj posnetkov za obujanje nostalgije.nasmehnasmeh
brez piva ni šlo1
2
3
pod bivakom Valot4
na grebenu5
na vrhu6
7
ob povratku8
takrat smo še lahko taborili na črno, noben nas ni preganjal9
(+10)všeč
j.13.9.2020 17:07:30
Parkeljc, čestitke za imenitno turo! Spomini izpred več kot štirideset let ob prebiranju tvojega opisa tudi pri meni vrejo na plano kar sami od sebe. Zobata železnica, Refuge de Goûter, bivak Vallot in zajetni nahrbtniki, težke noge zaradi višine in dolžine vzpona... Vse opisano in poslikano se mi zdi tako, kot je bilo takrat davno nazaj. Res lepo!
(+3)všeč
Parkeljc13.9.2020 17:28:57
Hvala za čestitke, vsem mežikanje
Ko gledam slike oldtimerja me zmrazi ob mislih, da bi se v teh časih na tako turo odpravili s takšno opremo. Seveda, nekoč in danes - kot noč in dan. Takrat je bil vzpon na vrh še veliko težji. Že sam prevoz od doma do izhodišča je dogodivščina zase, o kateri bi tudi sam lahko pisal. Pa to ni tema foruma.
Tudi z vremenom je potrebno imeti srečo. In mi smo jo imeli. Podlaga je bila vseskozi "škripavček", vetra praktično ni bilo, tudi mraza ne. Vse to bi lahko bilo tudi čisto obratno in potem je vzpon zelo vprašljiv. Včasih se tudi vremenske napovedi ni dalo tako natančno predvideti, čeprav nas vremenarji včasih... Verjamem, da bi bilo nekoč zaradi vremena precej težje obrniti in odpotovati nazaj domov zaradi slabega vremena, danes se pač obrneš in vzpon opraviš ob boljših pogojih. Seveda vse skupaj ni zastonj, a se ne da primerjati z nekoč. Tudi prevozna sredstva niso bila tako udobna, mobilni telefoni, ki nam vse skupaj olajšajo glede vremena, potem razni dodatki v pijačah, v hrani itd itd itd... Vse to nam danes vzpon precej olajša.

Zato kapo dol vsem, ki so v tistih časih osvojili vrh..
(+4)všeč
dprapr13.9.2020 18:21:03
Takrat (pred 35 leti) so bile največji problem finance. Naše plače in njihove niso bile primerljive.
Se je pa dalo z vlakom tja. Tako sva šla prvič s kolegom. In to v večini zastonj (razen zadnjega dela od Briga dalje), ker sva imela oba karte naših železnic. Povzpela sva se na Aiguille Verte in na Mont Blanc. Spala sva pa v šotorčku za britofom, na črno.
Je bilo zanimivo pogledati nove in stare posnetke z gore.nasmeh
(+6)všeč
lubadar13.9.2020 19:17:50
Drago, tudi sam sem bil leta 85 na vrhu celo leto sem šparal za ta podvig, kar je ostalo je šlo pa za opremo, pri nas se takrat še skoraj nič ni dalo kupitzavijanje z očmi
(+4)všeč
VanSims13.9.2020 19:23:03
To so bili kruti časi.
(+2)všeč
dprapr13.9.2020 19:29:12
VanSims, še zdaj uporabljam cepin, ki sem ga takrat tam kupil. Ti iz krutih časov so bolj trpežni.
Lubadar, morda sva se kje srečala. Na beli gori sem bil 26. julija.
(+4)všeč
lubadar13.9.2020 19:42:11
Drago nisva se, mi smo bili prvi teden v avgustu.Se je pa nam pri povratku pokvaril kombi, tako, da je bila odprava še dva dni podaljšana.
(+4)všeč
VanSims14.9.2020 16:48:05
"Ugotovimo, da z Jalovčevega ozebnika leti precej pogosteje kot po kuloarju."

Da, samo da z Jalovčevega ozebnika v glavnem letijo relativno majhni kamni (apnenec), iz kuloarja pa, kot ste nazaj grede skoraj iskusili, oho ho ogromne granitne kamenčine! eek
všeč
Tadej Bolta14.9.2020 17:23:52
...ob 3h ponoč tudi ne leti ravno veliko. izstrelki pridejo čez dan, ko se upre sonce v pobočje.
(+6)všeč
Stran:123...678
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2021 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki