dprapr - Zadnja sporočila

Ta koničasti vrh mi je prvič padel v oči z vršacev nad Planneralmom. Pozneje sva ga pogosto prepoznavala z različnih vrhov.
V ponedeljek sva se zapeljala po dolgi prašni cesti iz Winklern bei Oberwölza do Hölzler Hütte (slaba polovica je asfaltna), kjer je pod kočo brezplačno parkirišče.
Od tam pa mimo slapa ali brzic naravnost navzgor v redkem gozdu. Gozd se hitro konča in med drugim se pojavijo tudi borovnice. Torej je tura primerna tudi za jesen. Za zimo pa itak. Sneg se je pojavil na cca 2000m, sicer bolj snežišča. Sedaj ga zelo pobira in posledično teče voda od povsod. Levo pod nama vodi zelo obiskana pot ob Oberes Almbachlu, ki je zelo vodnat in glasen. Pot tam vodi mimo Funklsee-a na Talkenschrein (2319m). Ali levo na Seifriedsenke (2150m).
Midva zavijema na razpotju po poti 926A in po snežiših prispeva na greben. Tam pot vodi naprej desno od grebena. Je pa boljša brezpotna varianta kar po grebenu z lažjim poplezavanjem.
Po grebenu prispeva naravnost do križa na vrhu. Je kar razgledni vrh v tem koncu. Okoli vrha je več manjših jezer. Najvišje, Schobersee je še zaledenelo.
Na samem vrhu se nas je zvrstilo 9 obiskovalcev, ob koči pa jih je bilo veliko. Koča je namreč izhodišče za več vrhov in vabljiva zaradi brzic nad njo. Tudi ponudba v koči je zavidljiva.

Včeraj malo na sneg in sonce. Začela sva na parkirišču Seyfried v Triebentalu (zastonj).
Najprej čez travnike in deloma po zasneženi cesti in ob Bärenbachu do Triebenalma, kjer se vršni greben pokaže od blizu. V belini levo proti Triebener Törlu in naprej desno po grebenu na vrh. Greben je bil že na nekaj mestih kopen, še vedno pa lepo zasnežen. Razgled se že izpod sedla naprej kar odpira. Ponuja prekrasen pogled na Haller Mauern, Gesause, Ture, posebej pa še na bližnje vrhove. Še štajerski Matterhorn se lepo odkrije.
Razmere so bile odlične. Navzgor trdo, navzdol mehko. Kavica v Triebnu pa tudi ok.

Saj ne gre za medsebojno obkladanje.
Vseeno pa ne moremo tukaj nekoga označevati za drhal. Tudi sam sem na stara leta pogosto samo turist, pa se mi to ne zdi prav. Tisto z resnimi ali neresnimi, pravimi ali nepravimi planinci, pa smo tudi že pogosto obravnavali. Kaj bomo začeli znova?
Hammond, a ni za Travnik boljše izhodišče Tamar? In sestop po grebenu in čez Hanzovo nazaj dol. Je dovolj časa, če vstaneš ob zori!

“ Pa tu ne govorim o resnih pohodnikih, ampak turistično drhaljo, ki misli, da lahko počne kar če.”
Lahko nam bi razložil razliko med enimi in drugimi.
Po moje eni nikakor niso drhal, drugi pa tudi niso resni pohodniki, če morajo z Vršiča začeti turo že ob 2.20!

Na zahtevnejših odsekih kar dobro.

Včasih je veljalo pravilo, najprej plezanje, alpinizem, na stara leta pa takšen šoder, kot je pot na Oltar. Sedaj, v dobi interneta in telefonov, je vse obrnjeno na glavo. Zato tudi dilema, iti ali ne iti. Vsekakor ti je dal predhodnik dober nasvet. Najprej si poglej dostope in sestope do tja, pa morda res prej še na Dovški križ, od koder je lep pogled na Oltar. In če se boš loteval zahtevnih brezpotij, se najprej tudi usposobi v tehničnih zadevah.

Uh, še zapis je zame predolgi, kaj šele tura.

Sigmundfreund, ja, to je to.
Zeleni prehod v vsem sijaju.

Tiste potke zgoraj se vse končajo pred podrto, strmo grapo, po kateri se podira navzdol na pot proti Škafu.
Prehod proti Škafu je nižje, takoj, ko prideš v gozd, je prehod v desno.

Priti do “pol4” v Kranjski goro s Štajerske je misija nemogoče!
Pa ravno Pireneje je našel.

Ves promet, vključno s hrupnimi motoristi, bo potekal nemoteno čez Vršič, le tisti, ki bi se radi pripeljali blizu vrhov, so pa najbolj moteči. Predlagam, da še napravijo tretjo zapornico za privilegirane, da ne bodo slučajno stali v vrsti, ko bo narod zbegan pred prvima dvema.

Hvala za popravek.
Bilo je veliko brusnic, tudi še starih s sadeži, pa sem bil prepričan, da so brusnice.

Briga njih za izhodišča za različne ture. Parkirišča bodo pač sami določili, tako, kot so jih v Vratih. In kjer ne bo znaka za parkiranje, ne bo normalnega izhodišča. A v Vratih stoji avtobus povsod tam, kjer so izhodišča?
Kar je pa najhuje, nikoli se prav ne ve, kje lahko parkiraš. Zato tudi tu toliko dvomov in vprašanj. Ko bodo to razrešili, bo boljše, pa čeprav plačljivo in marsikje samo za izbrance z bivališčem ali z globokim žepom.

Edinstvena rešitev. Lahko se pelješ preko kadarkoli, a ne smeš se ustavljati. A hribe lahko gledaš med vožnjo?

Nekaj snega je še.

Sedaj potrebuješ cepin in verjetno tudi dereze.

V petek zopet na sneg in sonce. Hrib pa je postregel še s čudovitim razgledom.
Nanj sva se povzpela s Pötschenpass Straße, ker je bila tista stran bolj kopna in tudi pot ob Rotengrabnu se lepo v ključih vzpenja na Sarsteinalm. Začne pa cca 260m nižje od sedla na velikem, brezplačnem parkirišču. Tik pred zadnjim velikim desnim ovinkom nad Bad Goisernom.
Skoraj do planine je bila pot kopna, naprej pa trd sneg in prekrasni razgledi. Od Hochköniga, Schafberga, Traunsteina, G. Priela, Grimminga, Hoher Dachsteina, do koničastega G. Bischofsmütze. Najbolj pa se pokaže v vsej belini pogorje Dachsteina. In seveda jezera v dolini, Altausee, Grundlsee in Hallstatt See.
Vrh, ki kljub svoji nizki višini, očara z razgledi. Sicer je pa po tej poti cca 1200 hm.