dprapr - Zadnja sporočila

Današnje dopoldne sva opravila turo s polno krasnega spomladanskega cvetja.
Pričela sva v kislem vremenu na parkirišču na Hiasllegu. Parkirišče je plačljivo.
Šla sva preko Edelweissbodna in po cvetočem grebenu do Hochturma. Ne vem, zakaj se tako imenuje. Lahko bi bil kar Blumenturm. Na celotnem grebenu od Edelweissbodna je polno jegliča, svišča, drobnih planik in vseh cvetlic, ki jih vseh ne poznam. Toliko jih je, da od 15. maja do 15. septembra ne priporočajo hoje izven steze.
Planike so še drobcene, jih je pa ogromno. Po vseh letih hribov še nisem naletel na takšnen cvetoči raj. Kako bo šele čez kakšen mesec, ko bodo na polno zacvetele planike.
Razgled je bil omejen zaradi meglic od jutranjega dežja. Pa vseeno zadovoljiv.
Se mi dozdeva, da je to zame najbližji dvatisočak.

Najvišji slapovi v Avstriji, vredni ogleda. Skupaj merijo 385m (145m, 100m, 140m).
Sva se v zadnjih dneh z ženo potepala v tistih koncih. Med drugim sva si ogledala tudi slapove in delno dolino Krimmler Achental. Kolikor nama je vreme dopuščalo. V popoldanskem času je običajno deževalo.
Ob slapovih je pot zelo urejena, z oglednimi ploščadmi, na katerih je možno tuširanje. Nad drugim slapom se lahko okrepčamo v gostišču na razgledni terasi.
Nad tretjim slapom pa se začne dolina Krimmler Achental, ki z več ledenikov zbira vodo za slapove.
Po cca 1km se dolina odpre in se pokaže v vsej razsežnosti in dolžini. Žal je bilo vreme neugodno in sva po nekaj km obrnila. Da sva lahko prišla še suha v dolino do hotela.
Vstopnina je 8 evrov. Naju so častili kot gosta hotela Nationalparkhotel Klockerhaus.
Tudi parkirnine, ki je sicer 7 evrov, sva bila oproščena. Je pa v bližini slapov veliko parkirišč, ki naj bi bila dražja bližje slapovom.

Ker že vsaj 20 let nisem spal v naših kočah, me preseneča, da so v bistvu postali hoteli najnižje kakovosti. Vsaj tako razumem iz te debate. Kakšna logika je, da si nekdo rezervira več terminov v gorah, morda celo v isti koči, hribovec, ki pride “nerezerviran, pa bi ostal zunaj. Boljše , da vse zaprete in počistite naše gore.
Morda bi še razumel, da se nekaj postelj da rezervirati, nikakor pa ne vseh. Kaj niso koče in bivaki nekakšna zavetišča?
Namen koč in Aljažev namen se je popolnoma spridil.

Prostora je dovolj, samo obiskovalcev je preveč. Podobno kot v zdravstvu.

Ja, saj to hočejo, da eliti pustimo naše hribe, da se ne bodo drenjali med nami v dolinah s svojimi "teslami". Na koncu bodo še tujcem omejili gibanje.
Še dobro, da je veliko krasnih hribov v bližnji Avstriji in Italiji, kjer so cene veliko bolj prijazne do hribovcev.

Vedno več bo takšnih žalostnih zapisov. Pa so me kritizirali, ko sem pred časom omenjal, da se vračamo v “stare dobre čase”. “Dobri” so samo za tiste, ki tega niso izkusili.

Zakaj bi sploh moral biti član česarkoli? Podobno karticam v trgovinah.

Če ni povezave, Easypark ni uporaben.

Včeraj v Sappadi, pod krasnimi gorami, parkirišče zastonj. Tudi naprave smešno poceni. In delujejo celi dan, čeprav vozijo tudi prazne.
Če primerjam z Mariborom, kaj šele z Julijci, z Mojstrano, Blatom, Jasno,...
Katastrofa, kaj počnejo z nami. S tistimi namreč, ki si še želijo obiskati naše vršace.

Bravo, 2x65.
Mladi pa jamrajo, kje parkirati. Na začetku doline, kot vidva!
Torej je cca 2200 višincev na tem grebenu.

Lažje bi bilo iz Zadnje Trente, kot tam mimo Skokarja in Koca. Lepi konci. Škoda, da so tako daleč.

Brezplačen?
Nič ni brezplačno.
Če v Mojstrani plačaš 19 evrov za parkiranje, je pravzaprav drag prevoz v Vrata.

Tema za ljubitelje železja?
Kakorkoli. Bila sva danes v tistih koncih, kjer kopljejo železovo rudo, pa naju ferate sploh niso pritegnile. Nikoli me niso, čeprav sem jih par preizkusil, da sem videl, kako sploh izgledajo.

Obiskala sva Hocherkogel- Kaiserschildovo skupino.
Parkirala sva pod skakalnicami, na parkirišču Gasthaus Gemeindealm v Eisenerzer Ramsau na 1019m.
Parkirišče je plačljivo, 4 evre na dan.
Zjutraj je kljub drugačni napovedi v tistih koncih deževalo. Ob prihodu, ob 7.uri, je dež ponehal, megla pa se je razblinjala celo dopoldne. Najprej sva se povzpela na razgledni vrh Kaiserschild, z njega po grebenu na Kaiserwart, se spustila več kot 200m nižje in se od tam povzpela še na Hochkogel. Od tam sva po daljšem postanku nadaljevala navzdol po JZ grebenu, mimo mogočne grape na Halskogel in naprej čez Radmerhals do skakalnic.
Moram reči, da sta me oba vrhova (Kaiserschild in Hochkogel) navdušila. Malo je tako lepih vrhov. Za cel krog s postanki sva potrebovala 8 ur.

Same trave.

Definitivno boljše v nasprotni smeri, kot je v naslovu. Do DK pa preko Kopic.

Nekaj sličic tega prehoda...

Kar skozi tisti gozd levo na 2.sliki in potem naravnost navzgor čez travnike z rmanom.