dprapr - Zadnja sporočila

V nedeljo sva obiskala gore nad Maria Almom. Za cilj sva si izbrala hrib s posebnim znamenjem, Marije z Jezusom v naročju. Po običajni poti je kar obiskan, na delno označenem grebenu mimo Napfetzerja pa nisva 3,5 ure srečala nikogar.
Vozilo sva pustila na parkirišču 2 v Stabler Au. Parkiranje je brezplačno. Hitro nad parkiriščem sva zavila na dokaj skrito potko proti Tennhütte. Nad njo pa naravnost navzgor skozi visoko praprot do Napfetzerja. Po 40 minutah hoje sva naletela na prvo rdečo packo. Označbe so se potem pojavljale različne, rdeče, modre packe in rumeni trakovi. Pot je skozi redek gozd in potem skozi borovce dokaj dobro vidna, višje v skalah, skrotju in travah pa manj. Na cca pol poti je na razgledni, travnati lokaciji bivak, s pogledom proti Maria Almu. Nad njim se pot izogne grebenu in vrhu Brunnkopfu desno in se višje vrne nazaj na greben. V zgornjem delu je bolj skalnato, vendar nič posebnega. Težavnost naj bi bila I-II.
Po 3,5 ure prispeva na greben in prvi vrh Schönegg (2389m). Z njega je lep pogled proti Breithornu in Riemannhausu levo in desno proti Schönfeldspitzu, kjer bova nadaljevala po grebenu.
Vmes stopiva še na vrh Wurmkopf (2451m), z njega navzdol v škrbino in sva kmalu na markirani poti, ki privede od Riemannhausa. Tudi markirana pot ni povsem varovana, samo dva težja prehoda in en štrikec je visel na enem skoku. Pot zavije po policah naokoli hriba in po vzhodni, zelo strmi strani na vrh. Začuda sva vsaj 20 minut sama na vrhu.
Sestopila sva pod grebenom preko Riemannhausa v dolino. Tam je pot zelo nadelana, tudi z betonskimi stopnicami in ograjami in zelo obiskana. Po slabih 9 urah in 1700hm zaključiva lepo turo. Čaka naju samo še 4 ure umirjene vožnje proti domu s postankom v Schladmingu.

Po vzponu na H. Dachstein sva še opravila vzpon na ta vrh. Pot poteka takoj od zgornje postaje Südwandbahn po položnem grebenu. Je primerna za manj izkušene gornike. Splača se obiskati ta vrh predvsem zaradi pogleda na Hallsttätski ledenik in vrhove nad njim.

Bojan, ne moreš primerjati tistih časov, ko smo večina hodili z javnim prevozom v gore. Takrat so bile koče res polne domačih ljudi. Sedaj bi bile zagotovo klavrne, če ne bi bilo tujcev.
Sicer je pa čez mejo podobno, pogosto je več tujcev, kot domačinov. Pa saj se po določenem času vsak naveliča obiskovati venomer iste hribe.
In ima čisto prav, ko pravi, da lahko greš, kamor hočeš. Seveda z določenimi omejitvami, rezervacijami, kar je čez mejo normalno. In tudi pri nas bo kmalu. Samo cene bodo verjetno ostale višje, kot drugje!

Problem niso ne turisti in ne hribovci, ampak to, da nekdo ni sposoben ali noče urediti parkirišč in določiti primernih parkirnin. Samo zmanjšujejo jih in oddaljujejo od izhodišč in s tem ustvarjajo nove probleme. Dokler je neurejeno, priteka denar še od kazni!
Da pa so eni punkti bolj oblegani kot drugi, na to se bomo pa morali žal navaditi in izbirati racionalno izhodišča za ture. Zakaj bi konec koncev morali večkrat na en hrib, če je zelo oblegan, če jih je pa še toliko naokoli, ki jih morda nikoli ne bomo obiskali.

Vinjetni sistem? Torej bodo podpirali to, proti čemur se sedaj borijo. Namreč proti masovnemu obisku tega konca!
Naj raje uredijo ta parkirišča, brez da jih zmanjšujejo, da bodo ljudje sploh vedeli, kje lahko parkirajo brez kazni in za njih določijo primerne parkirnine, pri katerih ne boš imel občutka, da te skubijo kot kuro.

V bistvu je potreben samo en spust, tisti na najtežjem mestu (slika 11). Tam je dovolj cca 40m vrvi. Ostalo se da lepo poplezati. Mi smo nazadnje imeli samo 30m.

Ta lahek je mišljen tisti po opuščeni poti izpod bivaka na Robu nad Zagačami. Je pa tam dosti grušča, sploh v zgornjem delu.
Tisti del na tvoji 11.sliki diši po trojki.

Štajerci se na daleč izognemo temu parkirnemu raju. Lepo čez avstrijsko Koroško do Julijcev v Italiji, kjer je parkirnih mest dovolj in zastonj. Ko bodo stvari urejene, pa zopet v te konce. Če ne bo predrago! Aja, QR kode in razne aplikacije pa res niso bav bav za starejše. Prej za mlajše!

Pa saj to ni ferata, saj so skozi police, zajle pa praktično nepotrebne. Eni jih vseeno vpenjajo, kljub temu, da so deloma potrgane in samo nastavljene na kline. Vse zgleda zelo čudno, kot da je to nekdo nalašč razmontiral.

A si objavila požar?
Tudi pod Zuc dal Borom je včeraj gorelo.

Pa smo zopet pri tem, kako je kdo opremljen.
Se mi zdi, da je prisotno malo zavidanja tej prikupni družini, ki veselo pohajkuje po gorah.
Sam do cca 60. leta večinoma sploh nisem hodil poleti z visokimi čevlji po našem visokogorju. V starosti pa sem preklopil na pol visoke, predvsem zaradi izogiba kompliciranju zavarovalnic.

Potem je to zgornja pot. Od kdaj je tam lojtra?
A ni “ta gruševa” tista, ki gre od Perka na Grintovc oziroma Jerebičje?

Lepo.
A po tej poti prečiš zgornjo pot, ki gre proti stanu na sedlu?

Da prideš gor, moraš dodati jajca.

Lepo, Tone.
Če bi šel po gredini, ki je lepo vidna na 29.sliki, bi potreboval na Rogljico največ pol ure.

Ni samo tam. Še na dveh mestih je na poti tja od odcepa z avtoceste!

Ja, pot je označena s starimi rdečimi pikami in puščicami. Na Peternpfadu se pojavi na ključnih mestih tudi vsega skupaj 5 ali 6 kljuk.
Na Dachlgratu pa je potrebno v zgornjem delu, nad Dachlom, biti pazljiv v sistemu polic, da jih pravi čas zapustiš. Vseeno nič kompliciranega.