dprapr - Zadnja sporočila

Včeraj sva obiskala ta “špičasti” vrh v Kemetgebirge (vzhodni Dachstein).
Začela sva v kraju Gröbming, kjer sva parkirala na koncu vasi, tik pod gozdom. Prvič sva naletela na označeno, zastonj parkirišče, namenjeno samo pohodnikom.
Pristopila sva po desni varianti preko Säbelbodna in Zirmela, ki je sicer daljša, vendar bolj položna in lepša. Še posebej od Zirmela naprej, kjer je na grebenu vse na dlani. Od Gesäusa, soseda Grimminga, celotnega Totes Gebirga do Dachsteina. In seveda celotna druga stran doline (Nizke in Visoke Ture) do Großglocknerja in še dlje.
Proti vrhu je bolj strmo in je pot opremljena s kljukicami, ki sva jih srečevala že na brezpotnih turah. Na markiranih poteh sedaj prvič. Na vrhu pa o razgledu sploh ne bi, ker je res fascinanten. Na vrhu je malo prostora. Zanimiv je brezpotni greben proti zahodu, v katerem je še en nižji dvatisočak Mitterspitze. Naj bi bil težavnosti II-III.
Sestopila sva po direktni varianti v dolino. Tudi tu je z vrha dol strmo in opremljeno s kljukicami in spodaj v strmem skrotju s par starimi zajlami. Stopila sva še na nižjega soseda Wintersteina (1915), ki pa ni zavarovan.
Potem pa samo direktno dol med borovci, čez manjša melišča in skozi gobji gozd v dolino.
Krasna tura v tem koncu, s cca 1360hm in s slabimi 7h.

Po počitku v Kirchbergu in Tirol se v soboto po zajtrku odpraviva še na najvišji vrh v pogorju Wilder Kaiser. Zopet z Wochenbrunner Alma navzgor mimo Gaudeamushütte in levo proti Gruttenhütte, ki leži na res lepi razgledni točki. Še posebej je fascinanten pogled na Visoke Ture. Od tam pot vodi navzgor do Hundsgrube, ki pa se ji galantno izogne po desni strani in pot potem preči celotno ostenje obeh Turmov in Halta v spodnjem, bolj prijaznem delu. Od tam je lep pogled na ostenje Turmov in na celotni znameniti greben Kopftörlgrat proti obiskanemu Karlspitze. V višini Kaiserkopfa se pot obrne desno navzgor proti vrhu. Pot je dobro varovana in v zgornjem delu ponudi dve varianti vzpona. Težjo mimo bivaka Babenstuberhütte ali lažjo levo po lestvi. Sam vrh je eden od najbolj razglednih vrhov. Prostora na vrhu ni veliko.
Sestopiva nazaj do koče Gruttenhütte in po pijači navzdol po direktni varianti desno od Gruttenkopfa na Wochenbrunner Alm.
Zagotovo je to vrh, ki se ga splača obiskati. Obiska za čuda ni bilo veliko, glede na to, da je bila sobota s prekrasnim vremenom. Spodaj na Gruttenhütte pa je bilo obiskovalcev ogromno.

Tam je res lepa krožna tura. Čez Kopice gor, prečenje do Škrnatarice in navzdol čez Tičarico skozi krnico Med Plazmi in po PP v dolino.

Najlažja je definitivno “poletna” varianta z Gulc.

Seveda, na drugi strani doline je še en lep greben, malo daljši.
Pa še preko Jerebičja, Matkove kope in Iglic. Lepe stvari so tam.

Škoda, da ste imeli meglo. S Krničke proti Mrzli in Latvici je zelo lep pogled. Bo treba še enkrat. Najboljše spomladi, ko so še snežišča od Latvice navzdol, za dričanje.

Največ II in en kratek abzajl.

Tone, nismo poniknili, ne moremo ti več slediti.

Malo nižje, od zgornje postaje vzpenjače. Pogled pa na dolino Stubai.
Nadaljuj.

Od kod pa je ta pogled? Na katero dolino?

Z Zinkena na Bad Aussee.

Tone, Veliki stolp Kanceljnov je zate mala malca. Do Kanceljnov tako poznaš pot, od tam pa po travah dol in po grebenu nanj. Samo pod vrhom je manjši prag, ki pa tebi zagotovo ne bo povzročal težav.
Lepo jih nabiraš letos.Kot gobe.

Tone, ti ljubiš velike ovinke.
Sem ti že večkrat omenil, da je s sedelca pod Stadorjem čisto blizu vrh Moreža, pa še lahek pristop je.

Vstop je tik pod okni levo. Ni nekega rušja. Pot lepo prehodna navzgor do krnice.

Zamrzovalnik je poln.
Trenutno me bolj zanimajo takšne gobe, ki jih ne morem odtrgati in jih lahko vsaj pogledam od blizu.

Meni so bili vedno super, po turi za pogledati.

Če ni zajle od avta do vrha, pot ni ok. Tak je to zdaj.