ljubitelj gora - Zadnja sporočila

Parkiram pod kmetijo Roblek, desno v gozd in pridem na označeno pot. Kmalu se pojavi novi sneg. Sprva par cm, višje 10-15 cm. Nad planino, kjer je ven gledal rušje se mi je večkrat udrlo po 1m+ čeprav je bilo vse pomrznjeno.

Cesta je še zaprta, na Rdečo skalo se povzpel potem nadaljeval na Vrh Krnice. Za sestop uporabil zimsko opremo. In na koncu še na vrh Travnika.

Naša bližnjica iz okolice Ljubljane za Žiri. Priporočam.

V našem koncu je lepo, le če je mir.

V našem koncu je lepo, le če je mir.

Za sredi marca pričakoval boljše razmere a so me pričakal sveži plazovi iz Migovca, pred enim tud zbežal, ker je višje začel ropotat in se usulo dol kjer gre pot. Vrnem se na razpotje in grem po zgornji poti na planino Na Kalu in na Grušnico, tudi tu vsaj še pol metra snega ki se udira, ponekod je tudi kopno. Iz Grušnica se vračam po svoje v smeri Tolminskih Raven a zašel v strm gozd, grape s pomočjo cepina prišel na zgornji travnik za Tolminke Ravne.

Začnem pod cerkvijo po poti se držim na naslednjem razpotju desne poti, ki ne preči smučišča, le to prideš na zgornjo postajo. Ker pozno začel s hojo so že ustavli sedežnico, gondolo, En krajši strm del se gre ob robu smučišča in naprej na Krniške skale, kakšne nevarnosti za plazov ni, ker je sneg pod vrhom že precej pobralo. Vračam se po isti poti.

Toplo in brez vetra.

Cesta kopna, popoldne je na Vršiču kazal 3 C, pod Vratci se še ni plazil, razmere do Vratc solidne, opast nad Pripravniško je ogromna in lahko da se bo podrla, stopinje so, greben na MM skoraj kopen. Z Male Mojstrovke nadaljujem na Veliko, pot je speljana direkt gor. Megla k sreči je razmere izboljševala. Dokler bodo take temperature ni nič kaj varno.

Po novi zavarovani poti čez Davške slapove in naprej po svoje na zgornjo široko pot, nadaljujem po označeni do koče na Poreznu in počasi na vrh počakat sončni zahod. Vračam se nazaj mimo koče in zavijem naravnost dol v Davčo skozi gozd, kjer se je udiral tud preko kolen. Nazaj po cesti, čez potočke se ne da brez da stopiš v plitko vodo in mimo kamnoloma do avta. Cesta pri zadnji kmetiji v smeri lovske je tik pred lovsko na makadamu led in se ne da naprej z avtom.

Viševnik, gaz je narejena, snega 1.3m, temperatura nad nič. Kamorkoli pogledal še nikjer se ni plazil, vrjetno se bo v naslednjih dneh.

V Polhograjskem hribovju že kronce in zvončki , regrat nabiram in prvi žafrani, tam čez mejo še prava zima, vsaj višje je snega veliko. Parkiram na pred zadnjim parkirščem, cesta kopna, cestnine ni, parkomati so (1.8 na uro)eni plačajo, drugi ne. Po označeni poti nadaljujem, vmes skočim na en vrh, se spustim in nadaljujem na vrh Dobrača.

Takole je bilo danes nad Gemono.

Krasji vrh.

Zapornice dvignjene, z avtom se da prit do 900m oz. do asfalta potem je led na cesti. Nad križiščem grem naravnost gor po neoznačeni potki na Vragovec, in naprej po cesti do planine po označeni poti nadaljuem na Mali Stol, do tu je šlo brez zimske opreme, za Stol uporabil dereze. Sestop po normalni poti z derezam. Sneg, led, gladke korenine, počasi je šlo.

Zapeljem se na Italjansko stran in po asfaltni cesti do koče, Na okoli po poteh, Matajur, dol in na Visoke glave, vračam se mimo doma.

Čez Učjo se zapeljem v Italijo in po lepi asfaltni cesti na izhodišče na 900m. Kar nekaj jih je šlo dol in tudi gor, na vrhu mrzlo, dobri razgledi. Po sončnem zahodu takoj sestopim po isti poti. Z avtom se vračam v smeri Udin in tik pred zavijem levo in smer za Kobarid ta cesta vzame več časa kot čez Učjo.