lijaneja - Zadnja sporočila

v majskem Planinskem vestniku o preživetju v snežnem plazu na Norveškem.

Vabljeni na enega redkih pohodov, ki so se obdržali iz hribovskih najlepših časov.
https://www.pzs.si/koledar.php?pid=23729

Super. Samo nikar z novimi gor, ker je na nekaterih delih sneg močno spihan in je zunaj kamenje.

Nikjer betona, Jure. Ob sestopu po strmini sem izbiral celca, kjer so se lepo udirale le petke, za gor pa od Prgarce z verižicami, pa ne zaradi varnosti, ampak hitrejše hoje.

Mesec je naokrog, pogoji odlični, volja najbolja in spet sem tu. Skoraj bi jo spet mahnil proti Kurji vasi, tako pa obvoz mimo Psnaka, saj mostiček v mesecu dni zagotovo še ni prevozen, ali pač?? Cesta kar ledena, sneg se začne pri Kovinarski, tristo metrov pred parkingom so kolesnice že tako globoke, da se tja priplazim počasi po trebuhu Ob 7.20, pri minus dveh zapustim parkirišče, kjer je še pet avtov. Temperatura naraste nad prvim klančkom, narašča tudi višina snega, stezica je lepo uhojena. Nekdo se je z motorko dobro potrudil in požagal moteče veje, ki so se preveč sklanjale nad stezo. Ves čas je bila hoja ena prava pesem, toplo tudi na vrhu, rokavic nisem rabil. Danes tu le peščica ljudi, dva sem videl tudi na vrhu, smučarjev in dam pa ni bilo.

Dobro razmišljanje. Ko povečam sliko, vidim, da imaš prav. Samo okna z zastavami imajo te kroge.
Moram šefico ob naslednjem obisku opozorit, da namesti zastave še na preostala okna.

Popravek zgornjega poročila. "Zamenjana je vlečna in ne nosilna vrv."
No, pa da nekako umilim trimesečno abstinenco obiska Gradišča, me je kot magnet danes spet vleklo gor. Sonce že na samem štartu mi vlije dodatnih moči, kljub naporni nedeljski tekmi mi gre kar dobro. Pohodnikov ni, čeprav bi kar vriskal ob super pogojih za hojo. Le za kratek čas se udobno namestim na klopci pred Jarškim, saj me priganja zimski vozni red nihalke. Razmere na hribu popolnoma drugačne kot v petek, ob pomladanskih temperaturah bo belina do vikenda popolnoma izginila. Sem se pa nasmejal sledovom snežnih krpelj, nekdo je treniral hojo z njimi pri štirih centimetrih snega. GRS-jevci pa so preizkušali tavelko mrcino, kako se kaj obnese allerad v zasneženi strmini.
V nihalki smo bili trije, v avtobusu pa dva.

Hvala ti za popravek.

Včeraj smo spet tekli gor izpod daljnovodov v Stražišču. Sonce šele nad 700 metri, podlaga super, brez blata ali ledu. Razgledi s hribčka fantastični, tudi veter je miroval.

Po dobrih treh mesecih so danes končno spustili v obratovanje nihalko. Navkljub malo slabšim vremenskim pogojem sem šel preverit, in res, ob 12.02 že režemo zrak po novi, varni nosilni vrvi.

Pri Calcitu ob pol devetih pri pozitivni temperaturi in tokrat za spremembo v gojzarjih mimo Primoža, Mickine bajte, kjer se začne sneg, čez Pirčev vrh do Jarškega doma. Razen zajčjih, prav nikjer nobenih svežih stopinj. Enako po Planini, kjer šele pri zg. postaji sedežnice naletim na tri ljudi, ki so hoteli z mano opravit intervju. Ni šans, hitim na nihalko in kamera in mikrofon so ostali brez hrane.
Snega toliko, kot ga je bilo včasih maja, sonce je le nekajkrat pokukalo, mraza pa ni bilo. Kljub dvem minutam zamude sem avtobus vseeno ujel in ob 12.20 pri Teranu že žulil mrzel pir

Aa, se mi je zdelo nekaj takega. Italijansko znam samo kaj je birra.

Če si Indonezijec in živiš v Sloveniji manj kot dve leti, ti vse tole odpustim in želim še veliko veselja v naših hribih.

Super. Hvala za dobro novico.

Včeraj sem izkoristil tekaško tekmo za ta idealen smučarski razglednik, ki se nahaja skoraj 1400m nad parkiriščem. Proge še niso vse aktivne, zato kot pešak smučarjev nisem ogrožal, itak se z verižicami da lepo tik ob smučišču. Le-te pridejo prav tudi v zgornjem delu poti (preden dosežeš zg. postajo kabinske žičnice in cesto), saj je na stezici še kar nekaj ledu. Čeprav šele drugi dan obratovanja, je bilo 'na plaži' zelo živo. Sonce je pripekalo, vetra nobenega, zato se nas kar nekaj odloči za obisk vrha, kjer pa je bilo za odtenek hladneje.
Nekaj sličic z nedeljskega dopoldanskega utripa.

Drago, ta okrašeni mož je lesen. Neverjetno, kako ga uspejo ohranit, jaz sem bil gor pred več kot tridesetimi leti in se ga močno spominjam.

Oo, groza.

Pa Prešernova koča lepo v soncu.