lijaneja - Zadnja sporočila

V soboto, 21. 3. 2026 vabljeni na 34. Arničev zimski pohod na Raduho!
https://pzs.si/dogodki/24351-34-arnicev-pohod-na-raduho/

V nedeljo, 22. 3. 2026 pa na Memorial za smučko in cepin na Kamniško sedlo.
https://www.pdkamnik.si/dogodki/smucka-in-cepin-2026/

Oba dogodka sta že tradicionalna in ju ne gre zamuditi.
Prisrčno vabljeni!

v majskem Planinskem vestniku o preživetju v snežnem plazu na Norveškem.

Še nekaj današnjih slik.

Danes je imel veter spet mlade in sem imel srečo, da ni blo treba dol pešačit, saj nihalka načeloma ni obratovala.
Že na bližnjici proti Primožu mi podrta smreka prekriža pot, višje namesto ptičjega petja, občasno tulenje vetra. Zahvaljujem se projektantu Jarškega doma, da sem lahko pol urce podoživljal poletje Popolno zavetje in toplo sonce, razen klopca bi bila lahko tapicirana.
Že na Malem Vršiču 1552 bi brez zimske kape in toplega puloverja tanko piskal, edino za prste ne najdem nobene druge rešitve, kot da jih vtaknem v hlače. Sneg lepo hrustljav, gamašice so bile odveč. Edini človek, ki sem ga danes videl na hribu, je bil upravljalec nihalke.

Mislim, da tu med šodrovci ne boš dobil koristnega odgovora. Za nas je Špik ena, Mala Ponca pa druga gora in vsaj jaz si ne zamišljam direktne povezave med obema, saj težavnost presega četrto stopnjo. Povprašaj na alpinističnem forumu, mogoče se je tam komu utrnila podobna zamisel.
Srečno!

Ta vikend je zaključek smučarsko-skakalne sezone in kot vsako leto, zopet v Planici. Dren mi ne diši, cena vstopnice še manj, zato se podam na mojo gledališko ložo, 800 metrov nad krajem dogajanja.
V izogib drenu na cesti štartam že ob pol sedmih, vendar je bila že krepko pred izvozom z avtoceste kolona, tako, da se vozim od tam, pa do Podkorena, kjer parkiram še vsaj uro in četrt. Ruzak na rame in po smučišču v strmino. Sneg tapravi, pri Mojčinem domu kratka pavza, sonce že močno greje. Med hojo po grebenu čez Vitranc me rahlo skrbi zelo šibka sled predhodnikov, ki je bila malo pred ciljem upravičena. Kljub poznemu štartu in koloni na cesti, sem prvič doživel, da sem moral zadnji del poti pregazit, snega tudi do pol metra. Vedel sem, da bom prvo serijo poletov zamudil, pa nič hudega, saj so bili fantje danes močno pod svojim povprečjem. V naslednje pol ure se je 'nakapalo' kakšnih osemnajst mladeničev, tudi že znana skupina, ki redno peče čevapčiče.
Dekleta in Nikino zmago sem spremljal že doma, saj ni bilo na cesti nobenih ovir. Upam, da si Domen do jutri opomore in ponovno pokaže tisto, kar zna.

Pozor!
Zaradi vzdrževalnih del naprave do sobote ne delujejo!!

Jaz sem nekaj prvih zamudil, pa tudi pozneje nisem bil prav reden udeleženec, tako, da sem včeraj bil v ta namen zgoraj že 24-tič.

Od zadnjega obiska je že dober mesec, današnji obisk povežem s tradicionalnim memorialom 'Smučka in cepin', ki je namenjen spominu na člane PD Kamnik, in so svojo življensko pot sklenili v gorah.
Spodaj je znak o prepovedi vožnje zasukan za 180 stopinj, zato brez slabe vesti, zapeljem mimo njega in parkiram na Jermanci v ovinku pred enakim znakom.:jezen . Tam še štirje avti, ki mi dajo slutiti, da bo v koči vsaj nekaj obiska. Sneg se začne malce pod Pastirci, že malo višje ga je toliko, da je ruševje pod njim. Dereze so ostale v ruzačku, očitno sem bil hudo počasen, saj do koče nikogar ne prehitim. Za pol urce zavzamem mesto za pečjo, malo počebljam z oiskovalci, najbolj vesel sem bil Bojča - alpinistične legende. Za rob ne grem, saj veter tako nosi sneg, da ga tudi videti ni od koče. Ob povratku srečam vsaj dvajset ljudi.

Tradicionalni zimski pohodi, katerih višek je bil v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so, kot ugotavlja tudi 'pjotr', definitivno v zatonu. Eden redkih, ki se je obdržal do današnjih dni, je na omenjeno goro. Če ne bi bilo vzporedno z njim tudi smučarskega tekmovanja, bi bilo v koči na Loki (ki je glavno izhodišče za osvojitev vrha) gostov le za eno sobo kljub dokaj ugodnim vremenskim razmeram.
Kot skoraj vedno, sem tudi tokrat štartal iz Luč, v cestnem delu poti me prehiti le nekaj avtomobilov, za spremembo od lani so v zadnjem snežnem delu vidne stopinje samo enega človeka.
Sem pa opazil, da je kar nekaj ljudi pristopilo na vrh čez planino Arto, sestopilo pa proti koči, kar moram naslednjič tudi jaz poskusiti. Pogoji so bili včeraj kar ugodni, megle, sonca in vetra minimalno, rahlo sneženje pa prijetna popestritev. Odličen pasulj za deset evrov, po sobah radiatorji, kar je prijetna novost v koči.
Ob povratku čez Kranjski rak vozim v nekajminutnem močnem sneženju, kakršnega sem to zimo le nekajkrat doživel.

Dajem na vrh, da ne bi kdo zamudil.

Hujšega vetra ni, je pa hladno, krajši sončni obiski so bili prav dobrodošli. Novi sneg nad 1200m, ki ga je na vrhu slabih 15cm. Danes 'rekordni' obisk Planine, saj od Primoža do Šimnovca nisem videl žive duše. Hoja kar zahtevna, saj se je pod novim snegom prediral tudi stari.

Ob ponedeljkih imajo frizerji in hribčki malo miru. No, meni sta že enajsto leto petek in svetek enaka, ko pride neki hrib na vrsto, so zame dnevi brezpredmetni. Ne samo na hribu, mrtvilo je bilo tudi na poti do Primoža. Stezica do Mickine bajte speglana, na Pirčevem vrhu so le še sledovi ledu. Sneg se začne na ravnini pri prvi pastirski bajti, na višini 1500 metrov. Na ravnem in v osojnih legah je zjutraj trd, v prisojah pa rabiš za hojo malce več truda. Ob predvidenih temperaturah bo večinska belina na Planini vztrajala le še do vikenda.
Naj zlijem kritiko na novodobne starše, ki svojim nedobudnežem dovolijo vse, in še več. Ob poti je mulc natrgal šopek rož, za prvim ovinkom so vse žalostno ležale na tleh.

Prvih deset uvrščenih dobi tudi denarne nagrade.

Jaz pa prav uživam na njem, ki ga pa žal prehitro pobira.

Vse slike sem dobro pregledal-razen za zajčka, si bil za gamsa in veveričke prepočasen.

Vidim, da sem zamočil, pa prosim skrbnika, če lahko drugi del slik prenese tja, kamor spadajo.
Hvala.