lijaneja - Zadnja sporočila

v majskem Planinskem vestniku o preživetju v snežnem plazu na Norveškem.

Vabljeni na enega redkih pohodov, ki so se obdržali iz hribovskih najlepših časov.
https://www.pzs.si/koledar.php?pid=23729

Kot vedno, si se tudi tokrat lepo potrudil s posnetki. Najprej pa mi je padla v oko ribica. (sl. 10)

Ne, samo lažje poškodbe. Boš pa prihranil nezanemarljivih 250€.

Res je.
Nadaljuj!

Ni Votli vrh.

Ne, ni tam!

Hvala, Rok!

Je šel na dopust.

Mislim, da je že čas za novo uganko.
Drago, ti tole poznaš, zato bodi le opazovalec!

Ni blema, Drago. Ampak, saj me poznaš, jaz ne morem molčat, al pa mirovat.

Imam okno odprto in mi ptički pojejo.

Kar nekaj lepih slik. Sicer pa - nemi film.

V gosti megli poiščem avto in se odpeljem proti Kamniku, ki že žari v soncu. Ignoriram dve stopinji celzija in pospešenim korakom mimo Primoža, čez Pasje pečine do Jarškega, kjer na ograjo vržem prešvicane cunje. V debeli uri, kolikor dremuckam na suhi klopci, ostane mokra le še elastika v gatah. Po štrudlju in Heinekenčku (gostilna je zaprta)nadaljujem s počasnim sprehodom po planini. Nizka suha trava je pravi balzam za hojo. V brezvetrju sem moral pokrit vrat, da me ni sonce opeklo. Ker je suho, je listje na gozdni poti kar moteče in posebno pri povratku previdnost ni odveč.

Kje je kakšna pot? Aha, nad Sovatno proti Kriškim podom.

Dvomim, da imata tista dva monolita kakšno ime, saj se nahajata na izredno neugodnem mestu. To sedelce zagotovo nima velikega obiska, saj je težko dostopno, gôri nad njim pa še bolj.

Lepo si ujela Rogljico in Dolkovo špico čez sedlo med Veliko Goličico in Malim Prisankom. (sl. 6)