bagi - Zadnja sporočila

Steklasovo pohodno pot sem našel na digitalnem zemljevidu, ker se je nekdo pač potrudil in jo vpisal v bazo podatkov. Prej sploh nisem vedel zanjo in prav škoda bi bilo, če je ne bi obiskala. Lepa je, pravzaprav krasna in še srečo sva imela z vremenom. Jutranje megle tokrat ni bilo in prav je tako. Sončna in suha pot ostane v lepšem spominu kot meglena in sluzasta .

Štartala sva v osrednjem delu Šentruperta, kjer sva zaman iskala kakšno namensko tablo. To sva ob povratku zasledila na obrobju vasi, v centru pa je žal ni videti. Uradna smer hoje poteka v smeri urinega kazalca in tudi vse kasnejše namenske table so tako postavljene. Midva sva zaradi pomanjkanja informacij ubrala ravno nasprotno smer, a sem zaradi tega imel boljšo svetlobo za fotke .

Pot je krožna in poteka po obronkih okoli Šentruperta. Razgledov je dovolj, tudi pokrajina je lepa, čeprav se v času najinega obiska pomlad niti ni pričela. Nekaj je asfalta, nekaj kolovoza, nekaj malega gozdnih poti. Oznak je dovolj, tako namenskih, kot tudi klasičnih markacij. Zaselki dajejo vtis urejenosti, ogromno je cerkva, veliko kmetij. V Nebesih vas postrežejo, le delovni čas je dobro preveriti. Povzetek celotne poti … še prideva .

Koordinate izhodišča (Šentrupert) : 45.9771489N, 15.0912050E

Po naključju sem na digitalnem zemljevidu zasledil Lavričevo pot, za katero prej sploh nisem vedel. Tudi to je čar sodobne tehnologije, ko z nekaj kliki prideš do novih idej . Hitro sva se odločila za obisk te krožne poti, sploh zato, ker je izhodišče blizu najinega domovanja.

Zapeljala sva se v Šentvid pri Stični, kjer je na voljo kar nekaj parkirišč. Midva sva izbrala tistega pri Mercatorju, ker je v centru vasi in tik ob poti. Tudi prve oznake so bile takoj za vogalom. Te so za Lavričevo pot zelene in jih je v nadaljevanju dovolj. Poleg njih je tudi veliko namenskih tabel, ki te zanesljivo vodijo po celotni trasi. Edini pomislek je bil tik pred Lectovim gradom, kjer je pot frišno preorana in temu primerno blatna. Drugje ni bilo nobenih dvomov.

Hodila sva v nasprotni smeri urinega kazalca, tako da sva Lavričevo kočo prihranila za zaključek. Pot vodi čez polja in travnike, po gozdnih stezah in asfaltnih cestah, čez številna naselja in osamljene predele. Večinoma je zložna, se pa najdejo tudi strmi odseki. Vsega po malo, tako da nikoli ni dolgčas . Za piko na i sva obiskala še Lavričevo kočo, ki je priljubljen cilj številnih pohodnikov. Sledil je le še povratek na izhodišče in krog je bil zaključen. Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (Šentvid pri Stični) : 45.9536881N, 14.8397647E

Hvala za idejo, bo prišla na vrsto

Tokrat sva zavila na Štajersko, točneje na Pot po Svečinskih goricah. Tu še nisva hodila, a je bila že dolgo na radarju. Nekaj zaradi zanimive dolžine, nekaj zaradi nepoznanih krajev, pa tudi na znameniti srček nisva pozabila. Dovolj razlogov torej, da sva se odpravila na dolgo vožnjo proti izhodišču .

Štartala sva v Sp. Kungoti in pričela s hojo v nasproti smeri urinega kazalca. Kakih namenskih oznak nisva opazila, le klasične planinske markacije so nama kazale pot. V pomoč nama je bil tudi digitalni zemljevid, kjer je Svečinska pot prikazana v celoti. Na nekaj mestih je bil tudi edina pomoč, saj bi brez njega zatavala v napačno smer. Ponekod markacij namreč ni ali pa so tako stare, da jih težko opaziš.

Na kmetiji Dreisiebner z znamenitim srčkom sva bila približno na polovici poti in čas je bil za pavzo. Sicer prijazna gospodinja je dobila skoraj živčni zlom, ko sem kot čistokrvni Gorenjec naredil brezplačno fotko srčka. Kljub predhodnem naročilu pijače in jedače sem bil deležen intenzivne moralke, jaz pa sem lahko le stoično prikimaval . S to kmetijo naj vsak svojo izkušnjo sodi sam, a nama je pustila slab priokus. Popolnoma druga zgodba je bila v Svečini, kjer sva bila v vaški gostilni hitro postrežena, s prijazno besedo in nasmeškom na obrazu .

Dan je mineval in kilometri se hitro nabirali. Hodila sva po nasprotni strani doline, ki pokrajinsko morda ni tako zanimiva kot prej, a še vedno razgledna. Le asfalta je bilo že skoraj preveč in prav vesela sva bila, ko sva zagledala Sp. Kungoto. Do izhodišča je šlo takoj lažje in krog sva zaključila ravno pravi čas tik pred večerom.

Koordinate izhodišča (Sp. Kungota) : 46.6053503N, 15.6484869E

Krasen avto, moj prvi . Čisto razumem lastnika, da mu je naredil poseben prostor.

Sedevčičeva pot ...

Vsake toliko se naveličava znanih poti in poiščeva kaj novega . Tokrat sva se odpravila malo dlje, na Banjško planoto v bližini Nove Gorice. Tam poteka Sedevčičeva pot, ki obkroži del precej široke planote in hkrati ponuja lep vpogled na manj znane kraje. Prehodila sva tudi nekaj zaselkov, ki dajejo vtis nekih drugih časov, še dlje nazaj pa so tu potekali spopadi prve vojne. Na to opozarja precej skrito pokopališče padlih vojakov, kot tudi številne vojaške poti in zaklonišča. Tudi ostanke streliva se še vedno najde. Vsekakor zanimiva pot, ki se jo splača obiskati. Le malo več sonca je zaželjeno, pa tudi zelenje bo kmalu tu . Več v foto-zgodbi …

Koordinate parkirišča ( Banjšice - Dom krajanov ) : 46.0527881N, 13.7108961E

Neprijetno vreme letos dolgo vztraja, zato se splača izkoristiti lepe dneve . Teh je več proti morju in zato sva ponovno obiskala Čičarijo, tokrat v obratni smeri kot običajno. Štartala sva z urejenega parkirišča tik pred vasjo Skadanščina in se po severni strani grebena podala proti Ostriču. Tu so predvsem makadamske ceste z nekaj asfalta, hoja pa nenaporna in meditativna .

Ostrič je skoraj na polovici poti in tu sva obrnila smer. Hoja proti Slavniku je bolj razgibana, saj je potrebno prečiti kar nekaj vrhov. Markacij je dovolj, tako da se z malo pozornosti pot lepo sledi. Sledil je še končni vzpon na Slavnik in povratek na izhodišče. Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (Skadanščina) : 45.5480253N, 14.0133200E

Marsikaj sva že prehodila v teh koncih, še vedno pa se najde kaj novega. Tokrat je bil to hrib Sv. Danijela, vzletišče Lijak in predvsem naravna znamenitost Skozno. Že ime samo pove, da se tu pride skozi . Podobno je Otliškem oknu, tudi višini sta tam, tam, je pa morda malo manj znano zaradi daljšega pristopa. Midva sva ga obiskala po daljšnici, obstajajo pa seveda tudi krajši pristopi.

Štartala sva ob glavni cesti v bližini Ajševice in nadaljevala proti Lokam. Tam naju je pričakal smerokaz, ki naju je obrnil levo in kasneje še eden za desno proti Sv. Danijelu. Hrib ni razgleden, je pa prijetna popestritev na poti. Sledil je spust na spodnji kolovoz in nato vzpon proti vzletišču Lijak. Nadaljevala sva kar naprej in kmalu prišla do osrednjega cilja, Skozno. Naslednja na poti je bila Vitovska cerkev, kjer je bila točka obrata. Vračala sva se skozi Šmihel in Lokvico, nato pa mimo obširnih vinogradov nadaljevala proti izhodišču. Za zaključek je sledilo še nekaj malega asfaltanja in lep dan je bil za nama . Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (kavarna ob BS Petrol) : 45.9528225N, 13.6911669E

Že dolgo nisva bila v teh koncih in še požar se je zgodil kmalu po zadnjem obisku. Tudi pomanjkanje sonca v osrednji Sloveniji je imelo tokrat prste vmes, zato sva se namenila prehodit daljšo krožno pot po nekdaj lepo zaraslih hribčkih in si pogledat novo stanje v naravi.

Parkirala sva malo pod Železnimi vrati poleg lovske koče Dornberk in se odpravila proti Stjenkovi koči pod Trsteljom. Od tam sva prečila celoten greben Črnih hribov vse do Cerja in vmes pohodila številne vrhove. Potepanje je bilo po eni strani uživaško, po drugi pa je bilo žalostno opazovati ogolela pobočja s številnimi osmojenimi štrclji. Šele v živo se te res dotakne, ko vidiš kako obsežen je bil v resnici ta požar.

Še glede poti … v teh nekaj letih se je planinska pot ponovno vzpostavila in tudi nove skrinjice z vpisnimi knjigami so spet na vrhovih. Markacij je dovolj in so dobro vidne, a prav faliti se itak ne da. Drevja praktično ni, zato se je močno razrasla podrast. Ponekod trnje komaj čaka na mimoidoče pohodnike . Tudi marsikatero drevo si ni več opomoglo in je sčasoma padlo čez pot. A glede prehodnosti ni dvoma. Celotna pot je OK, tistih nekaj malih nevšečnosti pa ne moti .

Vračala sva se po makadamski cesti pod Črnimi hribi visoko nad Renčami. Vmes je nekaj malega asfalta, ki pa ni prometen in hitro mine. Se je pa celoten povratek kar zavlekel, saj ga je bilo za dobrih deset kilometrov do izhodiščne točke.

Koordinate izhodišča (lovska koča nad Dorenberkom) : 45.8654319N, 13.7221131E

Železni kupoli na Lajnarju in Možicu sta del italijanskega Alpskega zidu in hkrati najvišje ležeči v Sloveniji. Tokrat preverjeno pri bolj zanesljivem viru kot prej (povezava). @jerque ima torej prav .

Naveličana dolinske megle sva se odpravila proti Soriški planini. A glej ga zlomka, tudi v Zgornji Sorici ni bilo niti milimetra snega. Kaj sedaj, ali je bila to sploh prava odločitev ? Presenečeno sva ugotovila, da je snežna meja tokrat zelo ostro postavljena. Dobrih 200 m višje je bilo snega na pretek .

Kar takoj sva nataknila krplje in se odpravila na Dravh kot prvi vrh. Nato sva obiskala še sosednji Lajnar in v nadaljevanju krpljala greben z odlično podlago. Po spustu v sedlo je prišel na vrsto Slatnik, nekaj kasneje še Možič, nato pa sva zagazila v nedotaknjeno belino. Čisti užitek . Tako je bilo vse do bivše vojašnice, kjer sva se spet priključila utrjeni gazi. Ta naju je pripeljala do smučišča in krog je bil kmalu zaključen. Še prideva …

Tokrat je bil namen pogledat jaslice in to ne katere koli. Obiskala sva tiste na Sv. Gori nad Solkanom. Do njih se je treba kar sprehoditi in še lepo krožno pot sva zastavila . Ne ravno kratko, a še vedno obvladljivo v teh zimskih dneh.

Štartala sva v Solkanu pri železniški postaji in se mimo cerkve Sv. Štefana in kamnoloma podala proti Kramarci. Še malo naprej sva prečila krožišče pri glavni cesti in se po planinski stezi povzpela proti Sv. Gori. Ura je bila zgodnja, tako da v cerkvi ni bilo nikogar razen naju in sva si v nekem posebnem miru ogledala res lepe jaslice.

Sledilo je nadaljevanje, ki pa je vzelo kar nekaj časa. Čez Preški vrh in mimo Vodic sva se spustila v zaselek Paljevo, od tam sestopila v Plave, prečila most čez Sočo in se na nasprotni strani dvignila do Vrhovelj nad Kojskim. Od tod je sledilo blatno prečenje skoraj do lovskega doma, nato pa sva se dvignila na greben proti Sabotinu. Dan se je že krepko prevesil v drugo polovico, ko se je le pokazala koča pod Sabotinom. Ustavljala se nisva, ampak sva nadaljevala direktno na vrh, od koder je krasen razgled na vse strani. To je seveda vedela tudi vojska, zato je bil greben Sabotina frontna linija in je temu primerno vse prevrtano. Sledil je le še sestop v Solkan, tokrat po najbolj udobni, italijanski varianti. Noge so pač zahtevale svoje . Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (Solkan) : 45.9752186N, 13.6485131E

Me veseli, hvala. Se bo našlo še kaj

Po dolgem času so nama spet zadišali vrhovi nad Vipavsko dolino . Velikokrat sva jih že prehodila in tokrat sem za izhodišče izbral Vrtovin, da se ne ponavljava preveč. Iz te vasi namreč še nisva štartala, ravno tako še nisva bila na bližnji vzpetini Školj Sv. Pavla. Izbira je bila zadetek v polno, saj je bilo na poti kaj videti. Zanimiv je vodni stolp, ki s svojo veličino naredi močan vtis, kot tudi širok in razgledni Školj, ki s povsem obnovljeno cerkvico Sv. Pavla lahko predstavlja samostojen izlet za družine z otroki.

Nadaljevala sva z vzponom do Srednječavenske poti, ki naju je popeljala do enega bolj kamnitih dostopov v gornje nadstropje in s tem tudi vrhov. Prvi je bil na vrsti Sončni školj, znan tudi kot Veliki rob in tu je končno prišla na vrsto malica . Nato je sledil še oddaljeni Kucelj, kjer je prav nemarno pihalo. Tu se nisva ustavljala, ampak sva se hitro spustila do Koče na Mali gori. Od tu naprej naju je v dolino vodila Pot koscev, ki naju je povsem presenetila. Tako udobne in mehke poti na teh pobočjih nisva pričakovala. Popeljala naju je skoraj do vasi Kamnje, kjer sva le še zavila na prečko proti Vrtovinu. Na izhodišče sva prišla iz druge strani in lep krog je bil zaključen. Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (Vrtovin) : 45.9003289N, 13.8158606E

Ne, pravzaprav tam ni nobene table o prepovedi nivojskega prehoda čez železnico, niti kakšne prepreke. Takih prehodov je na primorskih tirih še kar nekaj in za vse velja enako ... v primeru nepazljivosti so smrtno nevarni. Tudi na digitalnih zemljevidih tam še vedno poteka planinska pot, čeprav se jih povsem enostavno spremeni, oziroma doda oznako neprehodnosti (stanje poti na fotki - Januar 2026). O tiskanih verzijah nima pomena izgubljati besed.

Je pa tabla v Motovunu zavajujoča in popolnoma neprimerna za morebitne obiskovalce soteske Reke. Omenjen železniški prehod je namreč kar dober kilometer in pol stran od krožne variante čez to sotesko. Slabo premišljeno s strani odgovornih za namestitev opozorilnih tabel.

Anže hvala za info . Očitno je tudi to opozorilo eno od podobnih, ki jim je že potekel rok trajanja. Ne prvič in ne zadnjič.

Vztrajna megla v osrednji Sloveniji naju je že drugi dan popeljala na Primorsko. Tu je bilo sonca na pretek, a vreme nama je kljub temu pokazalo zimske zobe. Začelo se je že na avtocesti, kjer je termometer v le nekaj kilometrih pokazal temperaturno nihanje od plus 7°C do -6°C. Neverjetno .

Parkirala sva v Matavunu ob glavni cesti, na srečo tik ob planinskih smerokazih. Na srečo zato, ker je tam tudi tabla o neprehodnosti soteske Reke. Ta je bila del načrtovane krožne poti in ni mi preostalo drugega, kot vse skupaj definirati malo drugače. Temu primerno sva se na Vremščico odpravila po SPP1 mimo letališča Divača, nato dolgo ob železnici in kasneje po golih pobočjih na greben. Tam je tako pihalo, da naju je mestoma kar premetavalo in to kljub napovedi o šibki burji. Ta napoved ni kaj dosti držala, saj so čez dan celo zapirali vipavsko avtocesto . Na Vremščici pa začuda le rahla sapica.

Spustila sva se v smeri Dolnjega Ležečega in kasneje zavila proti Famljam. Tudi tu je bilo opozorilo o zaprtosti soteske Reke, zato je bilo edino logično nadaljevanje čez edini most v bližini. Ta naju je povedel proti Škofljam in še kasneje proti Matavunu. Vremensko zelo zanimiv krog je bil s tem zaključen in sledila je le še vožnja v megelno sivino. Več v foto-zgodbi …

Koordinate izhodišča (Matavun) : 45.6629731N, 13.9907336E