bohincm - Zadnja sporočila

Pozdravljeni

Malo komentarja še po drugi plati te zgodbe in se nanaša na objave predpisov v Uradnem listu RS

Od 1. marca 2026 državnega Uradnega lista Respublika Slovenije ni več. Je v arhivu v skladu z 33. členom ZOUL. To pomeni, da noben predpis ni več objavljen v skladu z 154. členom Ustave RS in nima pravne veljave. Za pravno veljavo mora biti tako objavljen. Uradni list d.o.o. je v likvidaciji. Vlada Republike Slovenije trdi, da je objava v PISRS (Poslovni Informacijski sistem RS) enako, a Ustava zapoveduje, kot sem napisal. Še vedno uporabljajo logotip Uradnega lista, ki ga ni več. Zahtevajte, da vam pojasnijo, v katerem uradnem listu je Zakon o ohranjanju narave, objavljen. Vsi zakoni so v arhivu. kar je arhivirano, nima več veljave. Vsa podjetja in uradne osebe s tem nimajo več javnih pooblastil. Za veljavnost "poslov" je potrebna pogodba. A jo s Policijo d.o.o. imate?

link do spletne strani Uradnega lista....
https://www.uradni-list.si/ To je moje mnenje. Poglejte si še Facebook objave Mihael Belis. Morda vam kaj pride prav.

Kazni so pa, priznam odurne in nesorazmerne. Koliko škode ste na okolju povzročili? Zdrava kmečka pamet je "odšla"... Vsaka uradna oseba, ki vam povzroči škodo, ki nima pravne podlage ali kako drugače povzroči škodo, odgovarja po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Še eno vprašanje. Na kakšen način ste bili s kaznijo obveščeni?

Je pa tudi res, da parkiranje vse povprek tudi ni primerno. Dobro bi bilo, da se pogleda vsak prekršek posebej, saj ni vse za v isti koš, a ne?

Lep dan želim vsem. Matjaž iz Ljubljane

Vrhunska tura. Kar dolga, tako, da je zanjo kar potrebo "dobro" stopit. Vode vmes ni, ne? Kako je z prehodom preko podora iz Dolške škrbine malo pod Grintovcem? Čestitke.

Kolikor cen niso izpred dveh let znižali, je bil zadnji parking pred vstopom v dolino Voje (Stara Fužina) 3 eur/uro. . Zdaj si izračuna glede na števiolo ur, koliko bo parkirnina. Odurno visoka!! Svoje nestrinjanje sem naslovil na: obcina@bohinj.si, a kot sem pričakoval, niti odgovorili niso.

Midva sva z ženo takrat, 18. novembra 2023 šla na Krsterniški Stog. Porabila sva 9 ur in zato plačala 27 eur. Mene ob parkirniškem turizmu Bohinja, tam ne bood več videli. Gore in narava s tem ne izgubita na lepoti in atraktivnosti, le s takšnim obnašanjem bodo izgubili nas, pohodnike. Ostali bodo le tuji poletni turisti. K sreči sva uspela vsaj enega poljaka pred vstopom na parkirišče odvrniti.

Pokljuka ima precej cenejše parkiranje (7 eur/dan), čeprav je to še vedno občina Bohinj.

Matjaž iz Ljubljane.

Včeraj, 20.6. se z ženo povzpela na Grintovec. Da je tura kot se šika, sva s startala izpred Doma v Kamniški Bistrici, kjer je zaenkrat še brezplačno parkiranje. Do spodnje postaje po planinski poti, pol poti pa po makadamu. Vzpon do Kokrskega sedla je kar strm. Pred sedlom sva videla skupino Kozorogov pod steno Kalške gore. Čajček in šilce v koči ob klepetu z zelo prijaznimi oskrbniki. Ves čas oblačno, kar je bilo za hojo zelo dobrodošlo. Streha Grintovca med cca 2100-2500m v gosti megli. Na vrhu sonce z zelo malo razgledi. Sestop nazaj po isti poti. Hrana v koči res odlična. Ob sestopu v dolino sva spet naletela na isto skupino Kozorogov, tokrat sva jih videla čisto od blizu, ob planinski poti. Pritekli so nekaj minut prej, se posedli in naju opazovali. Ob hoji blizu njih so takoj zaščitili mladiča, kar je prav, a je bilo vse brez posebnosti. Na celotni trasi se vidijo posledice lanskega neurja, ogromni kanali, kjer je drla, voda in nosila kamenje in skale s sabo v dolino. Celo na strehi Grintovca so vidne sledi močnega in dolgotrajnega naliva. Zasulo je tudi del spodnje postaje žičnice. Iz tega razloga je tudi zaprta pot od Suhadolnika na Kokrsko sedlo. Pot je razrita in po pričevanju oskrbnice ni sledi, kje iti. Tudi nevarnost, kjer je pot čez Taško že tako zahtevna. V dolini še namakanje nog v Kamniško Bistrico in osvežitev ob pijači. Tura z dobrimi 2000 višinci lepa, dolga in tudi naporna.

Marsikaj nam poizkušajo vsiliti. Še posbej trgovci in v zadnjem času še posebej občine s plačevanjem parkirnin, za vstop v naravo, ki ni last nikogar, tudi občinskih uradnikov ne, temveč pravica vseh. Pod pretvezo varovanja okolja in "vse za vašo varnost" so do sedaj sprejeli še vse odločitve, katere ne služijo ljudstvu, temveč uvajajo nadzor. Vse vsiljene parkirnine so le komercialna ponudba, ki jih lahko sprejmete ali pa tudi ne. Res je, da si z zavrnitvijo plačila s tem podaljšamo pot do izhodišča ali pač tam, kjer je zaslužek na račun pohodnikov, ki želijo le uživati v naravi ne gremo. Morda nam manjka enotnosti, da bi dosegli uspeh, kajti, če v blagajnah ne bi bilo denarja bi nasprotna stran bila prisiljena znižati ali umakniti oderuške cene. V Bohinju je tak primer parkiranja za vstop v dolino Voje. Pred dvema letoma sva z ženo po vrnitvi iz Krsteniškega Stoga plačala na koncu Stare Fužine 27 eur za 9 ur parkiranja. Bohinj tako glavni zaslužek od turizma dobi od parkirnin. Verjetno sva bila tam zadnjič. Žalostno, da smo na koncu vsi ljudje iste države, le, da ti isti državljani na eni strani naredijo vse za tisti mesečni dohodek, ker "samo opravljajo svoje delo" in so kot brezdušme školjke....Svetle točke vedno so, še vedno so lokacije, kjer so planinci še vedno dobrodošli. Lp, Matjaž

Hvala za dragocene informacije. Čudovita tura! Vidi se, da je trenutno snega malo, a je od daleč videz lahko varljiv. Kot praviš je poledenelo v rušju, preden prideš na greben. Višje gre pot na "sončno" stran, kjer se kmalu ojuži in stopi sneg...

Nekaj slik sem naredil, tako, da jih bom v teh prazničnih dneh dodal k prejšnjemu opisu. Vaša tura preko vseh naštetih vrhov, čeprav po najkrajši poti je veličastna. Sem bil mnenja, da je višincev več, kajti jaz sem samo z vzponom iz Kaninske vasi na Visoki Kanin in do gondole naredil cca 2200 metrov. Bom pogledal na stravo. Ta vedno malo "doda", ker lovi signal in se nabere vedno malo več, kot je dejansko stanje.

Čestitke Lijaneji. Tura je čudovita, a "dolgotrajna". Sam sem avgusta 2023 opravil malo manj naporno. Iz kaninske vasi v Bovcu na vrh Kanina (brez vzponov na kakšen dodaten vrh) in isti sestop kot lijaneja. Odhod ob 6.30. Že v začetku, pred vasjo Plužna, sem izbral napačno pot in hodil po makadamu proti postaji B. Nekoliko prej sem jo ubral kar po brezpotju po gozdu. Na prvo markacijo sem naletel, ko sem stopil na makadamsko cesto, ki pelje na Gozdec. Od tam naprej pa je šlo brez težav. Vmes naletel na majhen izvirček na cca 1700m. Pri ostankih stare koče Skalarja krajši počitek. Izjemni razgledi. Že do odcepa za Laško Planjo se kar vleče, nikakor ne preskočiš 2000m...
Dolina Zadnji dol je res dolga. Končno premagam 2200 m in se počasi bližam njegovemu visočanstvu, Visoki Kanin. Malce slabše markacije in malo iskanja vstopa v zahtevnejši del. Srečal nisem nikogar. Nasprotno pa proti gondoli prava procesija kot tudi do okna v Prestreljeniku. Na vrh sem prišel po 5 in pol urah hoje. Meglice so kot je tu po navadi začele zastirati poglede. Malica in v kar hitrem koraku do gondole. Imel sem še pol ure časa za uživanje v izjemnem visokogorskem okolju ob pivu. Ker sedaj gondola ne deluje bo to okolje še bolj samevalo vključno s kočo Petra Skalarja. Vzpon in sestop v istem dnevu je kar močan izziv, razen za gorske tekače in pohodnike s veliko kondicije....

Prijatelji hribov. Z skoraj vsemi se strinjam. Nisem proti plačilu parkiranja, dokler je to v razumnih mejah, a ko to preide vse meje in preide v čisto odiranje ali iskanje zaslužka pa sem odločno proti. Imam občutek da želijo v turističnih občinah kot je na primer Bohinj nadomestit izpad dohodka, ki ga občinski uradniki skupaj z drugimi strokovnjaki na področju turizma niso sposobni zaslužiti. Pohodniki predstavljajo velik delež prihodkov skozi prenočitve, prehrano, obiski gostiln...itd, a nas boste v občini Bohinj iz požrešnosti nedvomno počasi, a vztrajno pregnali. Najin primer z ženo. Lanskega oktobra sva se odločila povzpeti iz Voj na Krsteniški Stog. Ob 5.30 sva parkirala na peščenem parkirišču brez varovanja na koncu vasi Stara Fužina. po vrnitvi iz 9 ur trajajoče ture, je bil znesek za plačilo: 9 ur x 3 eur/uro= 27 eur!!! Koliko ur, tolikokrat po 3 eur, namesto da bi postavili neko zmerno dnevno postavko. A se vam na občini Bohinj zdi to pošteno do planincev? Ocenite ali se bova še vrnila....

Vemo, čemu je naslov namenjen. A naj opozorim vse pohodnike, ki se odpravljate v gore peš iz stare Fužine skozi doline Voje.
Danes, 18.11.2023 sva parkirala na parkirišču P8, tik pred zapornico za planino Blato.

Tako naju je ob vrnitvi iz Krsteniškega Stoga po čudovitem sončnem in razglednem dnevu pričakal za plačilo 9 ur parkiranja znesek 27 eur!!!
Vem, da bi se lahko zjutraj obrnila, a ker sva se pripeljala od daleč, ob 6. uri, ko je bila še tema nisva obrnila in iskala parkirišča še dlje. Najina napaka. V zmoti sva pričakovala zmerno dnevno nadomestilo za parkiranje, a temu žal ni bilo tako. Zato dobronamerno opozarjam še enkrat vse, preden vzamete listek na posledice ODERUŠKIH zneskov na tem parkirišču občine Bohinj.
Če želijo doseči zmanjšanje obiska gora planincev, bodo cilj nedvomno dosegli, kajti to je šlo že prek vseh mej požrešnosti.
Tega dne sem videl kar nekaj zaprepadenih obrazov in odgovorov, da jih zagotovo ne bodo več videli niti tu niti kje drugje v občini Bohinj, kakor tudi mene ne. Ne obstaja samo občina Bohinj...
Je pa tudi res, da imate pravico, da se s tem strinjate.

Z lepimi pozdravi, matjaž

Iz Durc na celotnem spustu ni nikjer več snega. Zimske opreme ne potrebujete. Prehojeno pred dvema dnevoma.

Pozdravljen
Ni. Nisem pomislil na to. Sem popravil na Raduha.
Hvala za opozorilo.

Dne 24. maja 2022 sem se odločil za vzpon na Veliko Raduho iz manj znanega izhodišča, od Rogovilca v bližini odcepa za Robanov kot, se pravi čisto iz doline. Predvidoma vsaj 1400 višinskih metrov. Pot poteka po ozki stezici, ki občasno ne spominja več na stezo. Grem mimo lepo urejene kmetije Račnik (820 m). Nadaljevanje poteka najprej po široko gozdni poti, ki dalj časa poteka na približno isti nadmorski višini 1000 m, pod južnimi ostenji, imenovanem Gozdek. Pot je tu izrazito ozka, mestoma zahteva pazljivost zaradi izpostavljenosti. Na enem mestu je upravičeno varovana z jeklenicami. Je zelo atraktivna ter ves čas spreminja smer gibanja. Ko prispem na rob Slemena, se sončni žarki prebijejo med redkejšimi smrekami. Nadaljevanje je hoja po udobnejši, a kar strmi poti do prihoda na široko prečno gozdno pot na približno 1440 m. Do planine Arta (1585 m) še približno 15 minut. Od planine Arta izberem pristop na vrh iz severno vzhodne strani. Ob stezi je bilo ogromno borovcev, veliko gorskega cvetja ter presenetljivo tudi borovnic. Razgledi v smeri vrhov KSA in Olševe so bili kar dobri, čeprav so meglice odkrivale in zakrivale poglede. Pristop je v celoti kopen.
Iz vrha sem se spustil čez spremenjen sestop iz Durc na planino Grohat, kjer trenutno kočo obnavljajo. Nadaljevanje po markirani poti v dolino mimo kmetije Tolstovršnik in približno 1,5 km asfalta nazaj do Rogovilca. Na označbi piše od Grohata dve uri, vendar je za ta čas potrebno kar dobro stopiti. Ta del tehnično ni zahteven, ima pa vse ostale vrline, kjer je potrebna previdnost. Prečenje strmin pobočij, občasno slabša sledljivost poti, prečenje aktivnega podora in podrtih dreves. Na celi turi sem samo na vrhu srečal štiri pohodnike. Pot je bila krožna, kondicijsko kar naporna, ponuja lepe razglede in predvidoma za kakšnih 8 ur hoje. Lahko pa namesto iz Arte, greste na kočo na Loki in potem na vrh.

Že tako naj bi pri vseh športnih aktivnostih vsak zase moral poznati svoje psihofizične sposobnosti. Preko teh seveda, ni za iti. Tveganja pa obstajajo vedno, lahko jih samo zmanjšamo. Na spletni povezavi je zanimiv članek, ki osvetljuje pozitivno plat gibanja. Z njo krepimo tudi mentalno zdravje, ki je tudi del celotne zgodbe

https://www.delo.si/novice/slovenija/ostani-doma-a-pojdi-tudi-ven-in-sportaj-292356.html

Mimogrede. Ali je bil kdo zadnje čase na Grintovcu? V zadnjem času so bile zahtevne razmere pa vendar. Marsikdo od vas od vzpona priloži lepe fotografije...

Forum naj bi bil namenjen planinskim temam, izmenjavi informacij, s čimer si medsebojno najbolj pomagamo. V kolikor napišemo kritiko, upoštevajmo, da kljub vsemu človeka ne prizadanemo. Vsi nismo enako vešči, vključno z mano in psihofizično sposobnih, zato se tudi ni mogoče in smiselno primerjati.
Glede virusa oziroma recimo temu nevarnejše oblike viroze, ne povzroča samo največkrat imenovani virus v zadnjem času temveč je skup večih, simptomi pa so zelo podobni te ni nujno, da se najhujše zgodi prav zaradi njega. Odziv organizma je močno odvisen od imunskega sistema, na katerega pa s svojim prehranjevanjem v največji meri vplivamo sami. O zdravi prehrani (sadju in zelenjavi, kje rje največ mineralov in vitaminov) pa ni govora nikjer. Mikroorganizmi zelo dobro delujejo v kislih (anaerobnih) okoljih telesa. Veliko bomo storili, če gremo na sprehod, kakšen pohod. S tem je veliko manjša je verjetnost, da se bomo v samoti narave okužili ali prenesli okužbo na drugega.