ločanka - Zadnja sporočila

Tale pot pa ni bila prav dolgo v planu, je bila želja prevelika .
Začela sva pri Belopeških jezerih, stopila po poti 513 in se prav kmalu usmerila na precej strmo pot 517A in hodila do ponovnega križišča poti ob velikem balvanu. Tu sva prvič ugledala slap z leve strani, za katerega prej nisem vedela, kje ga pravzaprav iskati. A se je močno zasvetil v soncu in tako opozoril nase. Stopila sem kar precej v njegovo bližino, da sem si ga bolje ogledala.
Nato pa se je pot še malo bolj postavila pokonci, in nekateri le te so kar izpostavljeni, da je potrebno biti previden. Na dveh mestih te višje popeljejo jeklenice in niso odveč.
Na vrhu pri bivaku Nogara sva posedela za kratek čas, tam se je za vzpon dalje pripravljala tudi ena češka družina, a najin plan je bil drugačen. Pod bivakom sva si natočila vode in se spustila nazaj do omenjenega balvana, kjer sva se usmerila na pot 517, ki te popelje skozi macesnov gaj v vznožju prekrasnih sten Mangarta, Koritniškega Mangarta, kasneje Vevnice, Struga in Ponc. To je pot Alpe Vecchia, ki te res ne pusti ravnodušnega. Prav nič nisva zavidala tistim, ki so mogoče hodili po teh vrhovih, saj je pot neverjetno razgledna, da sva se kar vrtela, malo naprej, pa pogled nazaj, pa blazinice gorske velese so tudi naredile svoje. Na naslednjem križišču pa naju je zamikala usmerjevalna tablica za Vevnico in zaželela sva si malo njene bližine, zato sva stopila po njeni poti še malo višje, da sva si ta ostenja lahko ogledala še bližje. Tudi Strug je pritegnil poglede nase in zdelo se nama je, da je ravno pri vstopu v smer še nekaj snega.
Nato sva nadaljevala proti koči Zacchi, kjer sva naletela na prijazno osebje in tudi cene kar prijazne. Kava 2,5 eur, špageti 10 eur, mešana solata 6 eur. To res ni pretiravanje.
Vračala sva se pa po poti 512.

Če ponovim številke najine poti, so se po delih izmenjale takole 513,517A,517,513A,513,512.
Vse skupaj čudovit izlet, vredno ga bi bilo ponoviti v času zlatih macesnov, če ne že prej, lahko tudi v malo drugačni izvedbi

Nisva načrtovala ravno tako pot, kot sva jo prehodila, a nič za to. Bo dodatni razlog za ponovitev poti.
Parkirala sva v Gozd Martuljku in se ob Savi Dolinki napotila mimo kampa in hotela Špik, ter nato pri prvem mostu odvila desno. Ravno sem sva se potem tudi vrnila, a po drugi poti. Nadaljevala sva mimo domačije Smolej, Jureža, prečila kar nekaj jas, mostov. Povratek pa ponovno ob Savi Dolinki, z vmesnimi ogledi njenih prodišč.
Skoraj po celi poti sva občudovala pogled na zasneženo Špikovo skupino, kateremu se je pridružil tudi pogled na Mojstrovke s Kumlehi, Ponce, Jalovec s Slemenovo špico, tudi Prisojnik se je kasneje prikazal. Pohod v tem času ponuja poglede tudi na cvetoča drevesa, skratka prelepo, saj cilj izleta je v tem primeru pot, vrhovi niti ne.

Pri Jurežu sem spraševala za pot do Jureževega slapu, pa mi je gospodar zatrdil, da te poti ni več, hkrati pa povedal, da tudi kuža gor ni več. Tako, da je mimohod gor sedaj lahko brez skrbi. Se spomnim, da včasih tam ni bilo tako.

Ko ravno omenjate Mangart, jaz pa razmišljam v zvezi z gorsko nesrečo dveh naših pohodnikov nad Belopeškimi jezeri oz. pod Mangartom, ko se omenja potok, v katerega naj bi padla. Razmišljam za kateri potok se pravzaprav gre. Tu (Alessio bi sigurno vedel)
https://www.24ur.com/novice/tujina/mati-in-sin-naj-bi-umrla-pred-enim-tednom-v-vozilu-nasli-parkirni-listek.html

Dve sliki imam od petka iz jutranjih ur

Darinka, tudi jaz sem imela kakšen moment v mislih medveda, zato sem si malo požvižgavala tisto pesem o mladem pastirčku od Štirih kovačev, ki jo v zadnjem času največkrat poslušam.
ja, babim skala sigurno je še, nisem je pa opazila. So pa vsi napisi na splošno precej obledeli (tudi odcep za Jalovec).

Včasih se zgodi, da greš na pot, četudi se ti zdi, da ni najbolj primeren dan. Ampak, če je plan, je plan
Najhuje je bilo pa to, da je bilo zavetišče še zaprto. Sem računala na pir tam zgoraj, da bi lahko hodila še naprej, tako da je potem ostalo le pri zavetišču. Pa saj je tam tako lepo, da ne bo odveč še enkrat na pot.

No, pa sem preizkusila tudi javni prevoz čez Vršič, tako da sem štartala 8.10 od tam. Samo kaj, ko se kar dolgo spuščaš, ko se pa vzpenjaš, je pa v tem času že pošteno vroče. Pri vzponu srečala le enega pohodnika, drugače pa kljub vročini občudovala razglede na vse strani, najbolj sta mi padla v oči V.Skutnik in V.Pelc, ki sta mi delovala kot dvojčka, pa tudi vrh Nad steno je bil zanimiv, čeprav ga ni na vseh zemljevidih. Škrapljast svet pod Špičkom tudi pade v oči, pa macesni tam tudi.

Vračala pa sem se proti Trenti oz. Koči pri Izviru Soče, pri cesti tam pa potem spet na avtobus. Vožnja pa minila kot bi mignil, še posebno, če vozi klepetav šofer. Zjutraj pa je bil za volanom filipinec, ki ni razumel slovensko nič, še angleško bolj slabo. No, vozil je pa dobro. Problem je mogoče le, ker posamezne postaje niso točno določene.

valerija112, midva sva se iz Robidišča peljala še naprej do izhodišča, ki ga prikazuje moja slika št. 2, parkiranje na križišču slika št.3. Koliko je bilo skupaj najine hoje, pa kar težko rečem, saj sva se ogromno ustavljala pri vseh lepotah, ki so naju obdajale. Pa tudi slikanja je bilo veliko, to je pa že običajno pri mojih turah. Mislim, pa da sedaj poleti, v vročini ni najbolj primeren čas. Midva sva šla pozimi.

Vedno poskušamo najprej pogledati na opis izletov
https://www.hribi.net/izlet/rudno_polje_tosc/1/83/8305

Jerebica?

S poti proti Možem?

Hvala turbo za tole. Sem šele v teh dneh izvedela, da se krnica spodaj oz. zatrep imenuje Zagače. Če že ne dalj, moram enkrat kmalu prav v to krnico.

Lej, moja zadnja objava npr. Belopeška jezera - Bivak Nogara-koča Zacchi (trenutne razmere)

Mislim, da je štetje ogledov slik precej pretirano, vsa tam po številu 100 ali pa 200. Nisem sigurna, kje se preskoči mejo. Sedaj je nekako tako, da se štetje potem nadaljuje - 100, 200, 300 z vsakim ogledom.

Deska?

Včasih smo se peljali z vlečnico gor, danes najbrž ni več tako. Drugače pa super!!

Srednji vršič?

Tomco, nama so pred leti pomagali pri orientaciji Čez kotle že prej pri vzponu zavezani rdeči trakci (ključne točke), ki sva jih pri sestopu seveda pridno odstranjevali. Pride to zelo prav, seveda če načrtuješ sestop po isti poti.