ločanka - Zadnja sporočila

Sva se včeraj napotila po tem grebenu, o katerem pravzaprav ne najdeš napisanega nič. Nama je padel v oči pri prejšnjem obisku Pokljuške soteske, ko sva se peljala proti izhodišču in tudi kasneje, ko sva o njem povprašala domačina. Na zemljevidu sva videla dve imeni vrhov, in sicer poleg Kočevnika (838 m) še Srednji vrh (892 m), za katerega pa domačin ni vedel, da tako ime sploh obstoja. Je rekel, da ga oni v celoti poznajo kot Kočevnik, zato sem ga jaz tudi tako poimenovala. Greben je poznan tudi po Šimnovi jami, in pohod, ki ga vaščani organizirajo vsako leto, se imenuje prav Šimnov pohod.

Nama je bil greben izredno všeč, mahovit, s prav prijetno stezico, malo skalnat, malo gor in malo dol, pogledi z njega pa se dvigajo do zasneženih vrhov nad Pokljuko, vidi se tudi do Triglava. Po prečenju sva nadaljevala še proti vasici Perniki, pred njo zavila levo in se sprehodila še po spodnji strani grebena. Stopila sva tudi do bregov reke Radovna, in občudovala njeno prelepo prelivanje vode. Tako sva opravila krožno turo, in se hkrati čudila, kako to, da nisva srečala niti enega pohodnika na poti. Nekam pogosto se to nama dogaja .

Dolina Reklanica je precej skriti dragulj v Zahodnih Julijcih, ki na severu meji na dolino Dunje, na jugu na Rezijo, na vzhodu preide preko Nevejskega sedla v Rabeljsko dolino, na zahodu pa v Železno. Nad Reklansko dolino pa se dvigajo visoke gore, Kaninske na eni strani, na drugi pa skupina Montaža s Strmo pečjo, ki je prav močno pritegnila najine poglede. Izpod teh gora pa brzijo v dolino potočki ki se marsikje v slapovih prevesijo v njeno dno. Med raziskovanjem doline pa poleg slapov in gora lahko občuduješ še stare vasice in naravo nasploh. No, sedaj ni ravno pravi čas za obiskovanje slapov, ker vode tam ni ravno veliko, in tudi sonca v tem času v dolini ne, a nama se je zdelo, da ne moreva več čakati in sva jo združila z občudovanjem jesenske narave.

Da sva se pripeljala v Reklanico, sva izbrala kar dolg krog in sicer sva se zapeljala preko Vršiča v Trento, nato preko Kluž skozi vasi Log in Strmec na Predel, spust v dolino mimo Rabeljskega jezera, ki v tem času prav čarobno počiva v tihoti, nato pa navzgor na Nevejski preval in že sva bila na poti v Reklanico oz.Val Raccolana po italijansko.

Idejo za obisk teh slapov sva dobila v eni lanski številki PV, kjer v članku govori o trinajstih slapovih v Reklanici, midva sva si jih ogledala le pet, a do ostalih pa vsekakor še v prihodnosti.

No, zaenkrat sva obiskala naslednje: (od zgoraj navzdol)
- Cascata del Cjalderon (izvira pod kočo Gilberti)
- Fontanone di Goriuda - Gorjuda (najbolj poznan)
- Cascate Rio Montasio (izvira pod Montažem) in leži med vasicama Piani di Qua in Piani di La (tukaj in tam)
- Cascata Rio Vandul (priteče izpod Peklenskih vrat oz.Zabuša) - najbolj divji od naštetih in ni označen
- Cascata Rio Repepeit

prav imaš . Zanimiv, kajne?

Kateri vrh v ozadju?

Lepa glava?

mogoče Porezen?

Kratko, a vedno lepo in zanimivo!

Kamniške?

Res je, kako si pa vedel? Nadaljuj

n3jca ni, kje je ta prehod?

Je Nabojs, po križu se vidi. Slikano od bivaka Mazzeni. Nadaljuj

Res lepo palček, lepše kot sem si predstavljala

ne, pa ni

Približano. Kateri vrh pravzaprav?

Menina planina (Špic)

Tale skalni plezalček mi je pa danes polepšal dan

julka, res je Žabiški kuk! Nadaljuj