ločanka - Zadnja sporočila

Dolina Reklanica je precej skriti dragulj v Zahodnih Julijcih, ki na severu meji na dolino Dunje, na jugu na Rezijo, na vzhodu preide preko Nevejskega sedla v Rabeljsko dolino, na zahodu pa v Železno. Nad Reklansko dolino pa se dvigajo visoke gore, Kaninske na eni strani, na drugi pa skupina Montaža s Strmo pečjo, ki je prav močno pritegnila najine poglede. Izpod teh gora pa brzijo v dolino potočki ki se marsikje v slapovih prevesijo v njeno dno. Med raziskovanjem doline pa poleg slapov in gora lahko občuduješ še stare vasice in naravo nasploh. No, sedaj ni ravno pravi čas za obiskovanje slapov, ker vode tam ni ravno veliko, in tudi sonca v tem času v dolini ne, a nama se je zdelo, da ne moreva več čakati in sva jo združila z občudovanjem jesenske narave.

Da sva se pripeljala v Reklanico, sva izbrala kar dolg krog in sicer sva se zapeljala preko Vršiča v Trento, nato preko Kluž skozi vasi Log in Strmec na Predel, spust v dolino mimo Rabeljskega jezera, ki v tem času prav čarobno počiva v tihoti, nato pa navzgor na Nevejski preval in že sva bila na poti v Reklanico oz.Val Raccolana po italijansko.

Idejo za obisk teh slapov sva dobila v eni lanski številki PV, kjer v članku govori o trinajstih slapovih v Reklanici, midva sva si jih ogledala le pet, a do ostalih pa vsekakor še v prihodnosti.

No, zaenkrat sva obiskala naslednje: (od zgoraj navzdol)
- Cascata del Cjalderon (izvira pod kočo Gilberti)
- Fontanone di Goriuda - Gorjuda (najbolj poznan)
- Cascate Rio Montasio (izvira pod Montažem) in leži med vasicama Piani di Qua in Piani di La (tukaj in tam)
- Cascata Rio Vandul (priteče izpod Peklenskih vrat oz.Zabuša) - najbolj divji od naštetih in ni označen
- Cascata Rio Repepeit

Medtem ko se množice zgrinjajo proti Kamnitemu lovcu, je Beraški križ zelo redko obiskan. Še največkrat ga obiščejo tisti, ki prečijo greben, ki se vije od Kamnitega lovca proti SV. In ker je običajno omenjen le spotoma, sem zanj izbrala svoj naslov teme.
Nanj poti ni, ni oznak, potreben pa je kar zanesljiv korak, sploh na vrhu na grebenu in smisel za orientacijo, ker je teren strm in kar zahteven. Tudi opisanega o njem praktično ne najdeš oz. komaj kaj. Še to bolj iz tujih virov.

Malo sva pregledala različne vstope in se odločila za smer, ki se nama je zdela še najbolj prava, saj ostalo je delovalo precej krušljivo oz.nepristopno. Nekateri so pisali o drugih smereh, a sva navsezadnje se strinjala, da sva izbrala prav. Na skoraj ravnem vršnem grebenu je pa potrebna večja previdnost, saj je na enem delu prehoda širine komaj za stopalo. Je pa vsekakor veselje, ko stopiš na njegov vrh, saj veš, da tja jih ne stopi mnogo!

Pri povratku pa sva se spustila na Višarsko planino in tudi od tam pogledovala proti Beraškemu križu. Nadaljevala pa sva v smeri Florjanke in občudovala spotoma in tudi na njenem vrhu poglede proti Poncam, Mangartu, Rabeljskim špicam, Predelskim Vršičem in proti dolini Mrzle vode in goram nad njo. Tri umetna jezerca v bližini pa poglede dodatno obogatijo. Do avta pa sva se potem spustila po smučišču.
Vsekakor zadovoljna!

Kje vidimo takole?

Zadnjica?

lijaneja, dobro, kajne? Vedno me povleče ta pogled. Ali imata tiste dva špičaka kakšno ime, mogoče veš?
asdf, nisem vedela, da bi gamsi menjali dlako. Ampak meni deluje kot neko umetno krzno, saj se kar sveti .

Včeraj po stari vršiški cesti od Tonkine koče na Vrh Vršiča, nato okoli Poštarske koče do Sovne glave, kjer je neverjetno dobro poziral gams. Od tam pa sva se po stopinjah napotila naprej po poti proti Prisojniku, in to je bil ta boljši del ture. Pri spustu pa sva se vračala po nemarkirani poti pod Sovno glavo (vzhodno), kjer sva potem zasledila napis, da je pot zaprta. No, saj pa tudi je že malo podrta.
S prelaza sva se vračala malo po cesti, malo po svojih bližnjicah, opazila pa sva napis, da je Erjavčeva koča zaprta. To je pa naju začudilo.
Drugače pa srečevala družine z manjšimi otroki in tujce.

Kaj pa proti Križni gori?

proti Pečovniku?

djimuzl, a si šel proti Lubniku? V ozadju vidim Osolnik, Kožuhov vrh, Planino

Danes iz Puštala preko sv.Andreja do sv.Ožbolta. Vedno drugače!

s planine Gorjuda proti Neveji

Italijanska nad Nevejo?

Tista nad pl.Konjščico mogoče, pod plezalnimi stenami je nekaj takega

Res, tole vredno obiska!
Izpustila sva vmes slapova Cascate Rio di Plis, Cascate Rio Chiout (v bližini vasice Chiout Cali), pisec pa je dal na seznam še Cascata Cadramazzo (pod Cuel de la Barete).
Obstoja pa menda še daljši seznam, tudi v bližini Kluž in sicer Cascate Macile, Belepeit, Rio Animis, Rio Simon, Cascata della Regino, Rio Malinberg, Molina.
Občina Kluže je menda izdala ta seznam oz. knjižico slapov v italijanskem jeziku.

mavri2, že sam si ugotovil, da so Švicarji bolj hribovski narod kot mi. A pa si pomislil, koliko visokih gora imajo oni, koliko jih imajo Avstrijci. Oni si lahko zgradijo še enkrat toliko žičnic kot jih imajo, pa jim še vedno ostane dosti prostega. Imajo veliko 3-tisočakov, 4-tisočake, torej 2-tisočakov nešteto. Pa saj že sedaj prevladujejo po naših lepih hribih večinoma turisti, kaj bi bilo šele potem. Zato tvoje razmišljanje ne sodi v naše razmere in naše okolje. Še par takih idej in smo povoženi za zmeraj!

Nekaj kaninskega mogoče?

Čudno, da se ravno tu pa ne najdejo nobeni lumpi ali zlobneži, ki bi tele zapornice onemogočili. na železniške proge pa lahko postavljajo kamne (skale) ali onemogočajo signalizacije, kjer se pa naredi res lahko ogromna škoda, tudi v človeškem faktorju. Mi se ne znamo upirati takim ukrepom. Kolikor vem, smo l.1991 imeli vprašanje samo, ali smo za samostojno Slovenijo oz. odcepitev. Nič drugega!